Slovenija, 3. april 2024 – Kot kaže statistična analiza se v Sloveniji nekaj manj kot desetina oseb se je po začetku prejemanja starostne pokojnine odločila za nadaljevanje dela. Med tisti, ki se zato odločijo je bilo v letu 2023 več moških kot žensk. Najpogostejši razlogi za takšno odločitev pa naj bi bili veselje do dela in občutek produktivnosti, finančna potreba in ohranjanje socialne vključenosti.

Več moških kot žensk nadaljevalo delo po začetku prejemanja starostne pokojnine

Lani je Statistični urad RS  v raziskovanju Aktivno in neaktivno prebivalstvo s priložnostnim modulom zbiral podatke o pokojninah in udeležbi na trgu dela.

Nekaj več kot štiri petine (84,3 %) oseb je po začetku prejemanja starostne pokojnine prenehalo delati, približno desetina (8,0 %) pa se jih je odločila za nadaljevanje dela – med njimi je bilo več moških (65,0 %) kot žensk (35,0 %). Razmerje med spoloma je bilo med tistimi, ki so se odločili nadaljevati delo, podobno tudi na ravni kohezijskih regij – približno tretjino so predstavljale ženske, dve tretjini pa moški. 

Razlike med kohezijskima regijama pa se odražajo pri deležu oseb, ki so se odločile za nadaljevanje dela po začetku prejemanje starostne pokojnine. Delo so v večji meri nadaljevali upokojenci zahodne Slovenije. Delež teh je bil 10,5 %, medtem ko je bil delež upokojencev iz vzhodne Slovenije 5,9 %. Delež oseb, ki niso delale tik pred začetkom prejemanja starostne pokojnine niti po njem, pa je bil za 7,9 odstotne točke večji v vzhodni Sloveniji (11,2 %) kot v zahodni Sloveniji (3,4 %).

Razlogi za nadaljevanje dela po začetku prejemanja starostne pokojnine različni

Skoraj polovica vprašanih (47,2 %) je kot glavni razlog za odločitev o nadaljevanju dela tudi po začetku prejemanja starostne pokojnine navedla veselje do dela in občutek produktivnosti. Pri 20,6 % oseb je bil glavni razlog finančna potreba ali finančno privlačno delo, 12,1 % se jih je za to odločilo zaradi ohranjanja družbene vključenosti, 20,1 % pa zaradi drugih razlogov.

4,3 % oseb, ki v prvih 6 mesecih prejemanja starostne pokojnine niso delali, je v nadaljevanju opravljalo vsaj eno plačano delo, ki je trajalo skupaj najmanj 3 mesece, oz. občasno delo. Med razlogi za vrnitev na trg dela jih je polovica (50,2 %) navedla veselje do dela oziroma družbeno vključenost, drugi najpogostejši razlog je bil finančna potreba ali finančno privlačno delo (30,4 %), preostali pa so se za to odločili zaradi drugih razlogov (19,4 %).

V zahodni Sloveniji več oseb prejelo prvi prejemek z bonusom

Prejemnike starostne pokojnine smo povprašali o vrsti njihovega prvega prejemka starostne pokojnine – ali je bil ta znižan zaradi predčasne upokojitve, povečan/z dodatkom zaradi odložene upokojitve ali brez zmanjšanja ali dodatka. Večina (89,0 %) vprašanih je odgovorila, da je bil njihov prvi prejemek brez zmanjšanja ali dodatka. Prvi prejemek je bil pri 6,5 % oseb z dodatkom/bonusom, pri 4,6 % oseb pa znižan zaradi predčasne upokojitve. Med prejemniki, katerih prvi prejemek je bil povečan zaradi odložene upokojitve, je bilo več moških (60,5 %) kot žensk (39,5 %).

Razlike se ponovno kažejo tudi po kohezijskih regijah. Prvi prejemek starostne pokojnine z bonusom je bil bolj razširjen med prejemniki starostne pokojnine, ki prebivajo v zahodni Sloveniji – prejelo ga je 8,7 %. Pri prejemnikih iz vzhodne Slovenije pa je le-teh bilo 4,6 %./LN/Vir: SURS/

Delež oseb po vrsti prvega prejemka ob začetku prejemanja starostne pokojnine (%), Slovenija, 2023

	Zmanjšan   zaradi predčasne upokojitve	Povečan   zaradi odložene upokojitve	Brez zmanjšanja   ali povečanja
Slovenija1)	4,6	6,5	89,0
moški	5,0	8,1	86,9
ženske	4,2	4,9	90,9
Vzhodna Slovenija	4,8	4,6	90,6
moški1)	5,2	5,8	89,1
ženske	4,5	3,5	92,0
Zahodna Slovenija	4,3	8,7	87,0
moški	4,8	11,1	84,1
ženske	3,8	6,6	89,6

¹⁾ Nekateri seštevki in izračuni se zaradi zaokroževanja ne ujemajo.