Slovenija, 2. oktober 2024 – V 2023 je slovensko celotno gospodarstvo s tujino izkazalo presežek. Ustvarile so ga tako nefinančne družbe, ki so leto prej poslovale s primanjkljajem, kot finančne družbe, ki so presežek še nekoliko okrepile. Gospodinjstva so privarčevala več, država je zmanjšala primanjkljaj.

Celotno gospodarstvo zaključilo s presežkom v višini 4,4 % BDP

V 2023 je celotno gospodarstvo v transakcijah s tujino ustvarilo presežek v višini 2.798 mio. EUR ali 4,4 % BDP, leto prej je izkazovalo primanjkljaj (784 mio. EUR ali 1,4 % BDP). Saldo menjave s tujino je znašal 4.095 mio. EUR. Medtem ko se je vrednost storitvene menjave tako pri izvozu kot uvozu zvišala za 5,9 %, je blagovna menjava upadla. Izrazitejše zmanjšanje uvoza blaga (8,5 %) v primerjavi z izvozom blaga (2,1 %) je bilo tudi odraz izboljšanja pogojev menjave s tujino.

Obseg bruto nacionalnega dohodka (BND) vpliva na vrednost sredstev, ki jih Slovenija vplača v evropski proračun. V letu 2023 se je obseg v primerjavi z letom prej povečal s 56.036 na 63.352 mio. EUR, to je za 13,1 %.

Nefinančne družbe ustvarile presežek

Sektor nefinančnih družb je v letu 2023 ustvaril presežek, obsegal je 1.335 mio. EUR ali 2,1 % BDP, medtem ko je leto prej ta sektor posloval s 1.788 mio. EUR (3,1 % BDP) primanjkljaja. Stopnja dobička (delež bruto poslovnega presežka v dodani vrednosti nefinančnih družb) se je v primerjavi z letom 2022 zvišala za 2,9 odstotne točke, (z 32,4 % na 35,3 %). Kljub temu je ostala nižja od povprečja EU-27 (41,2 %) in povprečja evrskega območja (40,6 %). Investicijsko aktivnost so podjetja nekoliko zmanjšala, saj je delež bruto investicij v osnovna sredstva v dodani vrednosti (stopnja investiranja nefinančnih družb) v primerjavi z letom prej upadel za 1,1 odstotne točke (z 22,1 % na 21,0 %). Stopnja investiranja nefinančnih družb se je znižala tudi pri povprečju EU-27 (22,6 %) in evrskega območja (22,1 %), a je bil upad manjši (za 0,5 odstotne točke).

Finančne družbe presežek povečale

V 2023 so finančne družbe poslovale z 88 mio. EUR presežka. Ta je bil višji kot leto prej (2022: 18 mio. EUR), in sicer predvsem zaradi višje dodane vrednosti v denarnem posredništvu. Razlog je v višini obrestnih marž bank pri bančnih depozitih.

Sektor država znižal primanjkljaj

Primanjkljaj države se je v 2023 v primerjavi z letom prej zmanjšal s 1.715 mio. EUR (3,0 % BDP) na 1.640 mio. EUR (2,6 % BDP). Povečali so se tako prihodki kot izdatki države, vendar je bila rast pri prihodkih nekoliko izrazitejša kot pri izdatkih.

Stopnja bruto varčevanja gospodinjstev višja kot leto prej

V letu 2023 je presežek sektorja gospodinjstev skupaj z NPISG znašal 3.014 mio. EUR. Njihov razpoložljivi dohodek se je v primerjavi z letom prej povečal s 35.617 na 38.644 mio. EUR, to je za 8,5 %. Sredstva za zaposlene predstavljajo največji delež v strukturi celotnega dohodka gospodinjstev (52,3 %), zato so imela na rast bruto razpoložljivega dohodka gospodinjstev največji vpliv. K rasti so prispevali še socialni prejemki, bruto poslovni presežek in raznovrstni dohodek ter višji neto dohodki od lastnine.

Rast izdatkov za končno potrošnjo je zaostajala za rastjo razpoložljivega dohodka gospodinjstev, kar pomeni, da se je delež bruto varčevanja v razpoložljivem dohodku povečal. Stopnja bruto varčevanja je znašala 14,3 % ali za približno 1 odstotno točko več kot leta 2022. Višja stopnja varčevanja gospodinjstev je bila lani izkazana tudi na ravni povprečja EU-27 (12,9 %) in evrskega območja (13,7 %), kjer pa sta ti stopnji značilno nižji kot v Sloveniji./LN/Vir za objavo SURS/