Slovenija, 9. oktober 2024 – Na letni ravni je bila domača proizvodnja energije za 7 % večja, količina energije, namenjene končni rabi, pa za 5 % manjša. Energetska odvisnost se je zmanjšala za 5 odstotnih točk.
Več kot polovica potreb po energiji zagotovljena z domačimi viri
Domača proizvodnja energije je lani znašala skoraj 141.000 teradžulov (TJ) ali za 7 % več kot leto prej. Okoli 43 % je predstavljala jedrska energija, skoraj 36 % je je bilo pridobljene iz obnovljivih virov energije (skupaj s hidroenergijo), 21 % pa iz premoga. Z domačimi viri energije je Slovenija zadovoljila več kot polovico (52 %) svojih potreb po energiji, preostalo količino je uvozila. V primerjavi z letom prej se je energetska odvisnost zmanjšala za 5 odstotnih točk.
V oskrbi z energijo prevladovali naftni proizvodi
Za oskrbo z energijo je bilo, upoštevajoč njen uvoz in izvoz, na voljo skoraj 257.000 TJ. V strukturi oskrbe z energijo so prevladovali naftni proizvodi s 34-odstotnim deležem, sledili so jedrska energija (23 %), energija iz obnovljivih virov skupaj s hidroenergijo (skoraj 21 %), premog (skoraj 12 %) in zemeljski plin (11 %).
Največ energije ponovno za promet
Količina energije, namenjene končni rabi, je znašala skoraj 191.000 TJ ali za 5 % manj kot v letu 2022. Največji delež (41 %) je obsegala poraba v prometu. Na drugem mestu je bila predelovalna industrija z gradbeništvom (24 %), sledili so gospodinjstva (23 %), storitvene dejavnosti (9 %) in drugi porabniki (3 %).
V strukturi končne rabe so prevladovali naftni proizvodi (46 %), sledili so električna energija (23 %), obnovljivi viri energije (15 %), zemeljski plin (12 %), toplota (3 %) in trdna goriva (1 %).
Največ energije v gospodinjstvih znova za ogrevanje prostorov
Končni rabi energije v gospodinjstvih je bilo namenjenih okoli 43.000 TJ ali na letni ravni za 1 % manj. Največji delež je bil porabljen za ogrevanje prostorov (60 %), sledili so razsvetljava in električne naprave (19 %), ogrevanje sanitarne vode (skoraj 17 %), kuhanje (4 %) ter hlajenje prostorov (1 %).
V strukturi porabe energentov v gospodinjstvih so prevladovali lesna goriva s 34 % in električna energija s 33 %, sledili so ekstra lahko kurilno olje z 9 %, zemeljski plin z 8 %, daljinska toplota s 7 %, toplota iz okolice (ki se izkorišča s toplotnimi črpalkami) s 6 %, utekočinjeni naftni plin z 2 % ter sončna energija z 1 %.
Med porabljenimi energenti v storitvenih dejavnostih prevladovala električna energija
Količina energije, namenjene končni rabi v storitvenih dejavnostih (področja dejavnosti G–S po SKD 2008), je lani znašala okoli 16.000 TJ ali za 2 % manj kot leto prej.
Največji delež je bil porabljen v področju dejavnosti trgovina (26 %). Sledili so gostinstvo (15 %), zdravstvo in socialno varstvo (13 %), izobraževanje (11 %), promet in skladiščenje (9 %), informacijske in komunikacijske dejavnosti (6 %), dejavnost javne uprave in obvezne socialne varnosti (prav tako 6 %) ter strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (5 %). Preostale dejavnosti (kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, finančne in zavarovalniške dejavnosti, druge raznovrstne poslovne dejavnosti ter druge dejavnosti) so porabile manj, skupno pa je njihov delež obsegal skoraj desetino celotne rabe energije v storitvenem sektorju.
V strukturi porabe energentov je prevladovala električna energija (60 %). Sledili so zemeljski plin (12 %), daljinska toplota (11 %), ekstra lahko kurilno olje (7 %), lesna goriva (5 %) in drugi energenti (skoraj 6 %)./LN/vir za objavo SURS/
