Ljubljana, 9. oktober 2024 – Vlada je včeraj, 9. oktobra, objavila odločitev Odbora za državno ureditev in javne zadeve in na tej osnovi sprejela mnenje o zahtevi Državnega sveta, da naj Državni zbor ponovno odloča o Zakonu o spremembi Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisana mag. Meira Hot), in ga pošlje Državnemu zboru.

Gre zato, da se z ponovnim glasovanjem ovrže sklep Državnega sveta, ki je na 13. izredni seji, dne 16. 9. 2024, izglasoval zahtevo, da mora Državni zbor Republike Slovenije ponovno odločati o Zakonu o spremembi Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji, ki pri obstoječem prazniku 15. september, vrnitev Primorske k matični domovini, termin »vrnitev« nadomesti s terminom »priključitev«.

Vlada, kot piše javni objavi, ugotavlja /se s to določitvijo izrecno strinja p.p./da je Državni zbor sprejel Zakon o spremembi Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji na 80. izredni seji, dne 10. 9. 2024, in sicer na predlog skupine poslank in poslancev (prvopodpisana mag. Meira Hot), s katerim se je predlagalo, da se pri obstoječem prazniku 15. september, vrnitev Primorske k matični domovini, termin »vrnitev« nadomesti s terminom »priključitev«. Predlagatelji so predlagano terminološko preimenovanje praznika utemeljevali tako z natančnim navajanjem zgodovinskih dejstev kot tudi dokazi tradicije praznovanja tega praznika na Primorskem, saj so Primorci o svojem prazniku vedno govorili kot o priključitvi.

Vlada poudarja, da je cilj Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji (ZPDPD) določitev prazničnih in dela prostih dni, ki imajo splošen pomen ali pomen za vse ali večino državljanov, zato mora ureditev praznikov in dela prostih dni vsekakor ustrezati dejanskemu odnosu naših državljanov glede pomembnosti določenih datumov, ki jim je treba dati posebno obeležje.

Do leta 2005 so bili vsi prazniki določeni tudi kot dela prosti dnevi, z novelo zakona v letu 2005 pa so bili določeni trije dodatni prazniki, vezani na zgodovino in državotvornost naše države, ki niso dela prosti dnevi. Eden od njih je tudi 15. september, vrnitev Primorske k matični domovini, saj je Državni zbor Republike Slovenije potrdil, da slovenska Primorska zaradi zvestobe slovenstvu in najstarejšemu antifašizmu v Evropi, zasluži poseben spominski dan, pri čemer je 15. september spomin na uveljavitev Mirovne pogodbe z Italijo v letu 1947.

Upoštevaje dejstvo, da mora ureditev praznikov ustrezati dejanskemu odnosu državljanov do določenih datumov, ki jim je treba dati posebno obeležje, vlada predlaga Državnemu zboru, da Zakon o spremembi Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji (ZPDPD-F) ponovno sprejme. Torej zavrže odločitev Državnega sveta, da se omenjeni praznik terminološko ne spreminja.

Ker ima vladajoča koalicija ustrezno večino, bo pri obstoječem prazniku /15. september/, vrnitev Primorske k matični domovini, termin »vrnitev« zagotovo nadomeščen s terminom »priključitev«.

A velja kaj dodati? Da! In sicer, da zemljevid v uvodu tega članka kaže, da se je le nekaj malega Sloveniji »priključilo«, čeprav bi glede na izgubljeno na Primorskem manj bolelo, če bi ostali pri tem, da se nam je nekaj malega vrnilo, kar pa na stvari ob uporabi različnih terminov ne pomeni veliko – NIČ.

Zato po našem mnenju naziv praznika povezano s Primorsko, tako s terminom »vrnitev« kot s terminom »priključitev« ne odraža stanja. Stanja KRAJE, ki se nam je zgodila ob vrnitvi dela Primorske ali če hočete ob priključitvi le te. Čigave kraje in kdaj – pa piše zgodovina!

In še velja vedeti tudi to!

Resnost nekega naroda oz. nacije se odraža tudi v praznikih, ki ga ta nacija obeležuje in na kakšen način to počne. Stari in zreli narodi praznujejo enake praznike že desetletja, če ne celo stoletja. Ti prazniki so manifestacija nacij in državotvornosti nekega naroda. Celo plemena, tista resna, imajo praznike in običaje, ki so v veljavi že generacije. Slovenci smo tudi imeli svoje nacionalne praznike že v Avstro-Ogrski. Obeleževali smo smrt velikih slovencev, ustoličevanja karantanskih knezov ipd. Čeprav to niso smeli biti uradni prazniki, pa so že napovedali prihodnjo suverenost slovenskega naroda in bili v tem smislu državotvorni.  

A, očitno ta slovenska nacionalna zavest ni preživela do 21.stoletja. Vsaj, če upoštevamo zanikrn odnos tega naroda, še bolj pa do vladajočih v tej deželi do slovenskih obeležij in nepozanavnje lastne oz. slovenske zgodovine. Slednje velja za prišleke, ki jih je slovenskost zadnja briga, finančna korist pa prva.

Prazniki se ne postavljajo kar tako in tudi menjajo se ne kar tako, kot narekuje dnevna politika. Da pa je ta narod ostal brez kompasa, popolnoma zabluzil in mu lahko vsak piše zgodovino po svoje, pa se ponovno dokazuje v letu 2024. Kar pa ta narod ne ve, ker je od leta 1991 pa do danes izgubil osnovo, da bi se imenoval slovenski narod, pa je to, da so prazniki smrtno resna zadeva, ki definirajo našo zgodovino prav toliko kot tudi naš odnos do naših sosedov. Zakaj ta uvod?

Golobova vlada tj. Vlada Republike Slovenije, predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije, da Zakon o spremembi Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji (ZPDPD-F) ponovno sprejme in pri prazniku vrnitve Primorske k matični domovini, termin »vrnitev« pa nadomesti s terminom »priključitev«.

Zanimivo ob tem spreminjanju temina iz »vrnitve« v »priključitev«, to dodajmo mi, da te vlade, ne Državnega sveta, ne Državnega zbora, kaj šele koga od poslank ali poslancev ne moti, da imamo v Sloveniji še en zakon, ki uporablja termin »priključitev«, a z opredelitvijo, da gre za priključitev k “matičnemu” narodu.

Gre za praznik z naslovom »združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom”. Pri tem prazniku je po naše sporen termin »matični narod«. Namreč, zato, ker nikoli ni bilo jasno definirano, kdo je bil matični narod Prekmurcev ob “priključitvi” z dovoljenjem.

Ve se namreč, da je po koncu prve svetovne vojne Prekmurje 12. avgusta 1919 zasedla jugoslovanska vojska, ko je Prekmurje po določilih Pariške mirovne konference pripadlo Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. In nikjer nikoli ni bilo zapisano, da to 17. avgusta 1919 pomenilo združitev prekmurskih Slovencev k matičnemu narodu – SLOVENCEM – ampak politični tvorbi SHS. No, če bi danes gledali “matični” narod Prekmurcev v Sloveniji danes bi dobili potrditev, da je še manj slovenski, kot je bil leta 1919.  

Če se pa vrnemo k Primorski, pa moramo objektivno ugotoviti, da si nismo priključili ničesar, saj smo dobili nazaj le del slovenskega narodnega ozemlja, a brez ključnih krajev Gorice in Trsta ter slovenske obale na tržaškem in gradiščanskem. Z izrazem priključitev, pa prav butasto dajemo razlog, da nas Italijani še naprej obtožujejo slovanskega ekspanzionizma in se spravljajo nad naš narod, ki je ostal v današnji Italiji.

LN/ Vir za objavo Vlada Republike Slovenije/