Martinovo v znamenju številk

Slovenija, 9. november 2024 – Najbolj razširjeno praznovanje v Sloveniji, povezano z vinsko in vinsko kulturo, je martinovanje. Praznujemo ga 11. novembra in še ves teden ali celo dva, vsaj nekateri. No, je pa Statistični urad pripravil nekaj podatkov, ki predstavljajo stanje povezano s pridelavo vina.

Grozd refoška je avtohtona primorska sorta. Predelano vino iz tega grozda je temno vijoličasto rdeče barve s kiselkastim okusom in vrsto prijetnih sadnih okusov po ribezu, malinovcu.

In to so njihove ugotovitve: Lani je v Sloveniji na približno 14.400 hektarjih vinogradov raslo 57 milijonov trsov, prevladovale pa so bele sorte grozdja. Stopnja samooskrbe z vinom je v tržnem letu 2022/2023 znašala 92 %. Ob prazniku nove vinske letine smo zbrali nekaj podatkov, povezanih s to pijačo. 

Slovenski vinogradniki so lani obdelovali 14.404 hektarje vinogradov, v katerih je raslo nekaj več kot 57 milijonov trsov. Na približno 70 % vseh površin so pridelovali bele sorte grozdja. Letina grozdja je bila podpovprečna, povprečni pridelek obeh sort grozdja pa se je v primerjavi s povprečjem zadnjih desetih let zmanjšal za 15 %.

Letošnji skupni pridelek grozdja (okrog 72.000 ton) naj bi bil za okoli 8 % manjši od lanskega. Povprečni pridelek belega grozdja bo s 5,1 tone na hektar po pričakovanjih za petino manjši od desetletnega povprečja. Pričakujemo tudi manjšo letino rdečega grozdja – 5,2 tone na hektar je za 17 % manj od povprečja zadnjih desetih let.

Po zadnjih podatkih iz popisa vinogradov kaže, da se je v Sloveniji z vinogradništvom ukvarjalo 28.481 pridelovalcev. Povprečni vinogradnik je v povprečju obdeloval 0,54 hektarja vinogradov. Največ pridelovalcev, kar 91 % vseh, jih je grozdje pridelovalo na manj kot enem hektarju, skupno pa so ti obdelovali 31 % celotne površine vinogradov v državi.

V tržnem letu 2022/2023 je bilo v Sloveniji pridelanih 572.000 hektolitrov vina, od tega so bela vina obsegala 67 %. Stopnja samooskrbe se je kljub rahlemu upadu proizvodnje zvišala na 92 %. Razpoložljiva količina vina na prebivalca je znašala 29 litrov, od tega so bela vina predstavljala 69 % oz. 20 litrov.

Gospodinjstvo je za nakup vina leta 2022 v povprečju porabilo 50,94 EUR. Medtem ko smo lani v trgovini za liter namiznega vina odšteli povprečno 2,23 EUR in za liter kakovostnega 4,71 EUR, je slednji v gostinskem lokalu stal 19,52 EUR. Za ta znesek je bilo treba lani delati povprečno 135 minut. S povprečno mesečno neto plačo bi si tako v gostinskem lokalu lahko privoščili 74 litrov kakovostnega vina.

  • Lani je Slovenija izvozila za 19,6 milijona EUR vina, največ v Združene države Amerike (17 %), Italijo (14 %) in na Hrvaško (14 %). Uvozili smo za 20,7 milijona EUR vina iz svežega grozdja, največ iz Francije in Italije (iz vsake po 28 %) ter Severne Makedonije (13 %).

V Sloveniji imamo 22 ulic, ki imajo v svojem imenu besedo vinograd: Cesta med vinogradi, Med vinogradi, Na vinograd, Pod vinogradi, Vinogradniška cesta, Vinogradniška pot, Vinogradniška ulica. Najdemo pa tudi naselje Vino. V njem je na začetku letošnjega leta živelo 155 prebivalcev./LN/Vir za objavo SURS

Leave a Reply

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.