Slovenija/Beltinci, četrtek, 20. marca 2025 –  Kraji današnje občine Beltinci so prvič neposredno omenjeni v listini z letnico 1322, ki je shranjena v Listinskem arhivu v Madžarskem državnem arhivu v Budimpešti. Beltinci so že stoletja upravno in gospodarsko središče okolice, predvsem po zaslugi grofije, ki je imela sedež v beltinskem gradu.

Za posamezne kraje v občini so že iz začetka tega stoletja poznane naslednje značilnosti: sam kraj Beltinci je bil pomembno kupčijsko in obrtno središče bližnje okolice. Za Bratonce je bilo značilno pridelovanje domačega jabolčnika in zelo razvito čebelarstvo, v Dokležovju pa je bilo razširjeno izdelovanje korit, tkanje domačega platna in ugodna kopališča ob Muri. V Gančanih je bila v tistem času omembe vredna reja bikov in sodarstvo, za Ižakovce je bila značilna pridobitna dejavnost ribolova raznih sladkovodnih rib, ribolov pa je bil značilen tudi za Melince. V Lipi je bilo razširjeno tkalstvo.

Nekatere teh dejavnosti so se ohranile še do danes. Posebej izstopa pletenje slamnatih izdelkov v Lipovcih. To je ena redkih ohranjenih domačih obrti v Prekmurju. Domačini iz ržene slame izdelujejo izdelke, kot so doužnjeki, vazice, vrči, püjtrice, srčki in košarice, zaradi katerih prihaja v Lipovce mnogo izletnikov iz domovine in tujine. V Ižakovcih spodbujajo pridelavo in obdelavo lanu, pa tudi druge dejavnosti kot npr. pletenje iz ličja ter izdelavi okraskov in rož iz krep papirja. Sodarstvo v Gančanih je zelo znano po Sloveniji. Zadnje čase to tradicijo obnavljajo tudi na krajevni prireditvi. Od domačih obrti je značilno še pletenje košar in izdelovanje lesenih korit.

Pletenje slamnatih izdelkov v Lipovcih spada med eno od redkih, še ohranjenih domačih obrti v Prekmurju. Obrt obstaja v Lipovcih že več kot 50 let, intenzivno pa se danes z njo ukvarjajo tri družine. Izdelke pletejo iz ržene slame, medtem ko pšenično klasje služi za dekoracijo. Izdelki iz slame so predvsem doužnjek (luster, krona), različne vaze, amfore, košarice, srčki, božični okraski idr. okrasni ter uporabni izdelki. S tem tudi ohranjajo postopek priprave in izdelave slamnatih izdelkov. Še nedozorelo – zeleno žito na njivah poberejo ročno (s srpom) in sušijo na obeh straneh, da slama postane bela. Posušeno slamo spravijo domov, dobro očistijo in razrežejo od kolena do kolena, da postane čista in gladka. Pred pletenjem je treba slamo namočiti z vodo, da se lažje upogiblje.

Osrednjo znamenitost občine Beltinci predstavlja baročni dvorec v Beltincih. Graščina izvira že iz 13. stoletja, vendar je svojo baročno obliko dobila v 17. stoletju, zato je dober primer zgodnjebaročne veleposestniške graščinske stavbe. Grad ima še eno zanimivost, to so podzemni obokani rovi. En rov povezuje grad s cerkvijo, drugi krak pa naj bi peljal iz grajske stavbe v veliki grenar ali grajsko žitnico. Grad obdaja čudovit, baročno zasnovani park z lepimi domačimi vrstami drevja in mnogimi eksoti, ki je v preteklosti obsegal okrog 14 ha zemljišča. Na tej površini je bilo zasajenih približno 1600 dreves, med njimi okrog 800 eksotov. Nekatere od njih še danes najdemo v parku.

Za območje občine Beltinci so značilni posebni vabovci, pozvačini, ki vabijo na svatbo sorodnike, sosede znance in prijatelje. Tu je pozvačinska šega najbolj ohranjena. Pozvačin je po navadi mlajši moški, ki mora biti veder, odrezav in domiseln./Potepal se je za vas – Primož Hieng – tudi s svojim fotoaparatom/

• Dodatek uredništva! Spoštovanji bralke in bralci Ljubljanskih novic! Od današnjega četrtka, 20. marca, na dan sreče se bo za vas po Sloveniji začel potepati naš novi sodelavec Primož Hieng. Ker je urednik Ljubljanskih novic Prekmurec, in rojen v Beltincih, se je odločil začeti potepanje prav v njegovem rojstnem kraju.

In še to! Naslednjič bo skočil v Zožen breg. Objave – Potepanja s Primožem – pa bodo tudi namig, kam se lahko odpravite na izlet za konec tedna./Uredništvo Ljubljanskih novic, ki ga krmari omenjeni Beltinčan Janez Temlin/