Slovenija, 12. marec 2025 – Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je pripravil posodobljene podatke o zdravju prebivalcev v slovenskih občinah, in sicer z namenom krepitve zdravja, preprečevanja bolezni in s tem zmanjševanja neenakosti v zdravju v lokalni skupnosti ter omogočanja boljše dostopnosti in dosegljivosti zdravstvenih podatkov v vseh slovenskih občinah. Podatki o zdravju prebivalcev slovenskih občini NIJZ pripravlja že deveto leto zapored.

Kot še sporočajo iz NIJZ kazalniki na letni ravni ali v večletnih povprečjih vključujejo podatke leta 2023, izjema so kazalniki o novih primerih raka, ki vključujejo podatke do leta 2021.

Pregled podatkov kaže, da nas je bilo v Sloveniji v letu 2023 nekoliko manj, postali smo še malo starejši, bolj delovno aktivni, a manj izobraženi. Ob tem je naše prebivalstvo nekoliko »shujšalo«, bilo pa je manj bolniško odsotnih. Zabeležena je bila tudi večja odzivnost in udeležba v državnih presejalnih programih. Na splošno je bilo več kazalnikov, ki so se izboljšali, več kot tistih, ki so se poslabšali.

Kazalniki, ki kažejo na izboljšanje zdravja

Po devetih letih stalnega naraščanja bolniške odsotnosti, smo v letu 2023 zabeležili padec za dobrih 12 %, in sicer s 21,6 dni na 19 dni nezmožnosti za delo. Sicer pa se je število dni nezmožnosti za delo na zaposlenega v primerjavi z letom 2016, ko smo prvič objavili kazalnike na ravni občin, v povprečju zvišalo s 13 na 19 dni. Bolniška odsotnost je v bila letu 2023 v 131 občinah nad slovenskim povprečjem (v letu 2022 je bilo takšnih 134 občin), pri čemer se je stanje izboljšalo v kar 173 občinah.

Že deveto leto zapored beležimo pozitivni trend zmanjševanja stopnje poškodovanih v transportnih nezgodah, ki se je v letu 2023 izboljšala za skoraj 6 %. Prav tako se je za 1,3 % zmanjšal delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji. Ob tem pa je delež bolezni, neposredno pripisljivih alkoholu, ostal nespremenjen.

Nadaljuje se trend zmanjševanja števila primerov hospitalizacij zaradi astme pri otrocih in mladostnikih, ki so se zmanjšali za dodatnih 14,5 % v primerjavi s prejšnjo objavo.

Beležimo tudi manj primerov hospitalizacij zaradi možganskih (za 1,7 %) in srčnih kapi (za 2,4 %). Za skoraj 2 % je manj zlomov kolka pri starejših osebah. Opazno se je zmanjšalo število okužb s klopnim meningoencefalitisom (za dobrih 17 %).

V letu 2023 se je po presežni umrljivosti zaradi covida-19 v prejšnjih letih, nadaljeval trend zmanjšanja umrljivosti prebivalcev prikazanih po občinah stalnega bivališča, ki se je zmanjšala za 1 %. To se odraža tudi pri posameznih vzrokih umrljivosti, predvsem na račun zmanjšane umrljivosti zaradi bolezni srca in ožilja, rakavih obolenj in samomorov.

Kazalniki, ki kažejo na slabše zdravje

Povečalo se je število prejemnikov zdravil zaradi sladkorne bolezni (za 1,2 %). Število prejemnikov zdravil zaradi povišanega krvnega tlaka in zdravil proti strjevanju krvi sta se povečala za 0,1 % in 0,3 % in tako ostala skoraj enaka vrednostim iz prejšnje objave. Število prejemnikov zdravil zaradi duševnih motenj se je prav tako rahlo povečalo za 0,3 %. Za 2,7 % se je povečalo število prejemnikov pomoči na domu.

Stopnje novih primerov raka so v letu 2023 nekoliko zrasle (za 0,7 %), predvsem na račun raka dojk.

Udeležba v presejalnih programih za zgodnje odkrivanje raka se je znatno izboljšala

Udeležba žensk v presejalnem programu ZORA je po opaznem padcu pred nekaj leti ponovno narasla in je v letu 2023 znašala 74,5 %, kar je za dobrih 4 % več kot v prejšnjem letu. Prav tako se je za skoraj 3 % povečala odzivnost v Program Svit, ki je v letu 2023 dosegla 65,3 %.

Presejanost v programu DORA je ostala skoraj enaka in je znašala 77,9 %. Podrobnejše podatke lahko najdete na spletni strani obcine.nijz.si.

Letos NIJZ objavlja tudi nove kazalnike precepljenosti:

Kazalnik Precepljenost proti OMR. Cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam je v Sloveniji obvezno. Pred uvedbo cepljenja smo v Sloveniji beležili tudi po več tisoč primerov teh bolezni na leto. Danes pa zaradi dobre precepljenosti v Sloveniji beležimo večinoma le posamezne primere ošpic in mumpsa, vse od leta 2008 pa v Sloveniji nismo zabeležili nobenega primera rdečk. Ošpice se v evropskih državah še vedno pogosto pojavljajo, večinoma pri necepljenih ali nepopolno cepljenih osebah. Za obvladovanje ošpic je izjemno pomembna visoka precepljenost populacije (vsaj 95 %). Precepljenost otrok, rojenih leta 2021, proti ošpicam, mumpsu in rdečkam je v letu 2023 dosegla 88,6 %.

Kazalnik Precepljenost proti DTP-HIB-IPV-HEPB. Cepljenje proti davici, tetanus, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, hemofilusu influence tipa b in hepatitisu B je v Sloveniji obvezno. Zaradi visoke precepljenosti je danes v Sloveniji bistveno manjša obolevnost zaradi naštetih bolezni, otroške paralize in davice dihal pa že nekaj desetletji ne beležimo več. Zaradi množičnih potovanj in migracij obstaja nevarnost vnosa bolezni v Slovenijo, ki bi se ob upadu precepljenosti lahko razširile med prebivalci. Podatki kažejo, da je bila v letu 2023 precepljenost otrok s 6-valentnim cepivom 87,2 %.

Kazalnik Precepljenost proti pnevmokokom. V Sloveniji poteka redno priporočeno cepljenje predšolskih otrok proti pnevmokoknim okužbam. Pri nas je pogostost invazivnih pnevmokoknih okužb višja kot v številnih evropskih državah, kjer se je po uvedbi rednega cepljenja proti pnevmokoku pojavnost okužb znatno znižala. Cepljenje proti pnevmokoknim okužbam je še toliko bolj pomembno, ker je povzročitelj teh okužb vse bolj odporen proti številnim antibiotikom, kar otežuje njihovo zdravljenje. Precepljenost otrok proti pnevmokokom je v Sloveniji leta 2023 dosegla 56,3 %.

In še to sporočajo iz NJIZ, da si na spletni strani obcine.nijz.si – aktivna povezava – lahko ogledate, kako zdravi ste v vaši občini!/LN/Vir za objavo NIJZ/