Slovenija, 24. april 2025 – Letos v Sloveniji že petič zaznamujemo slovenski dan brez zavržene hrane. Bistvo tega dneva je spodbuditi posameznika k zmanjševanju količine odpadne hrane in preprečevanju njenega nastajanja ter ozaveščati o drugih možnostih uporabe prehrambnih izdelkov, da jih ne bi neuporabljene zavrgli. In v ta namen so pri Statističnem uradu pripravili nekaj podatkov, ki ji velja spoznati, no pa tudi nekaj storiti, da bo zavržen hrane vse manj.

V Sloveniji smo leta 2023 zavrgli povprečno 78 kg hrane na prebivalca. Največ se je je zavrglo v gospodinjstvih (44 %), sledile so dejavnosti, povezane z gostinstvom in strežbo hrane (34 %).

Slovenija in odpadna hrana – V Sloveniji je leta 2023 nastalo nekaj manj kot 165.000 ton odpadne hrane ali skoraj 78 kg na prebivalca. Po SURS-ovi oceni je užitni del obsegal 29 kg ali 37 % skupne količine, preostalih 49 kg ali 63 % pa je bil neužitni del, kot so olupki, kosti, koščice, jajčne lupine in podobne snovi, ki jih ni mogoče uporabiti za prehrano ljudi.

Gospodinjstva in zavržena hrana – Največ odpadne hrane nastane v gospodinjstvih. Predlani je ta delež znašal 44 % oziroma 72.000 ton. Prebivalec je tako doma zavrgel v povprečju 34 kg hrane, pri čemer je bil del užitne od navedenega povprečja znašal 11 kg.

Gostinstvo in strežba hrane – V dejavnostih, povezanih z gostinstvom in strežbo hrane, je nastala tretjina vse odpadne hrane, tj. 56.000 ton ali 26 kg na prebivalca. Največ, 52 %, se je je zavrglo v restavracijah in gostilnah, v osnovnih šolah in vrtcih 11 %, v hotelih in podobnih nastanitvenih obratih 8 %, v bolnišnicah in domovih za starejše pa 7 %. Preostalih 22 % je bilo zavrženih v drugih dejavnostih, povezanih s pripravo in strežbo hrane.

Proizvodnja in prodaja hrane – Najmanj, tj. 22 % ali 37.000 ton hrane se je zavrglo v prvih dveh členih prehrambne verige. Tako je v proizvodnji hrane (vključno s primarno proizvodnjo) nastalo 22.000 ton odpadne hrane ali 10 kg na prebivalca. Preostalih 15.000 ton hrane oz. 7 kg na prebivalca pa se je zavrglo v distribuciji in trgovini z živili.

Gospodinjstva v članicah EU – Po zadnjih podatkih Eurostata je bilo leta 2022 v članicah EU zavržene povprečno 129 kg hrane na prebivalca, od tega nekaj več kot polovica v gospodinjstvih (68 kg). Najmanj odpadne hrane na prebivalca je v gospodinjstvih nastalo v Španiji* (26 kg), sledili sta Slovenija (33 kg) in Bolgarija (41 kg), največ pa na Portugalskem (123 kg), v Italiji (100 kg) in Romuniji (99 kg). * Definicija odpadne hrane ne vključuje neužitnega dela v celoti.

In kaj pravi o tem UI za svet in Evropo?

Po svetu, v Evropi se vsako leto zavrže ogromne količine hrane, kar ima resne posledice za okolje, gospodarstvo in družbo. Skupna količina zavržene hrane: V letu 2022 je bilo po svetu zavrženih približno 1,05 milijarde ton hrane, kar predstavlja 19 % hrane, ki je bila na voljo potrošnikom na ravni trgovine, gostinstva in gospodinjstev;

Povprečna količina na prebivalca: Vsaka oseba je v povprečju zavrgla 79 kg hrane letno

Glavni viri odpadne hrane:

Gospodinjstva: 60 %

Gostinstvo: 28 %

Trgovina na drobno: 12 %

Okoljski vpliv: Zavržena hrana povzroča med 8–10 % vseh globalnih emisij toplogrednih plinov, predvsem zaradi razgradnje organske snovi in izgube virov./LN/ Vir za objavo SURS/