Nemčija, 7. maj 2025 – Nemčija, ki je včeraj po dveh krogih glasovanja le dobila kanclerja, in sicer je to postal Friedrich Merz, kot kaže, izgublja primat, da med vodilnimi nosilci svetovnega gospodarstva.

Zato smo pred njegovim prevzemom vodenja Nemčije s strani Friedricha Merza nekoliko pogledali ali ima Nemčija še sploh možnost, da glede na strukturo svojega gospodarstva in njeno usmeritev – ne primerjalno na velikost – možnost konkurirati ZDA in Kitajski?

Res je, da je Nemčija dolgo veljala za “gospodarski motor Evrope”, predvsem zaradi svoje industrije (avtomobilske industrije, strojne opreme, kemične industrije…). A ob tem velja vedeti, da je njena struktura ekonomije močno odvisna od izvoza ob tem pa je energijsko intenzivna kar pomeni, da danes ni več tako prilagojena hitro spreminjajočemu se svetu, ki ga vse bolj poganjajo tehnologije, umetna inteligenca, energetika in geopolitika.

Če to primerjamo s konkurentkama (seveda upoštevajoč primerjalno osnovo – velikost…):

• ZDA imajo pred Nemčijo prednost v tehnološki inovativnosti, tujih vlaganjih, visoko izobraženem kadru z vsega sveta, ob tem pa so skoraj energetsko samozadostne.
• Kitajska ima ogromno notranjo dinamiko (velik trg, hitro prilagajanje) in močno državno podporo strateškim sektorjem.

Nemčija pa ima trenutno več težav:

• Visoki stroški energije (še posebej po izgubi poceni ruskega plina),
• Regulacijsko je toga (težko in počasno spreminja pravila),
• Primanjkuje ji inovacij v primerjavi z ZDA (premalo ima investicij v AI, deep tech),
• Tu so še demografski izzivi (staranje prebivalstva in pomanjkanje kvalificirane delovne sile),
• In tu je še odvisnost od kitajskega trga (kar je geopolitično tvegano).

Če povzamemo: Nemčija konkurentkama – ZDA in Kitajski – lahko sledi le v določenih nišnih segmentih (strojništvo, naprednih materialih s posebnimi izdelki), kar pa pomeni, da konkurentkama več ne bo mogla enakopravno konkurirati svetovnima gospodarskima supersilama, ki sta usmerjeni v svoje medsebojno »dvobojevanje« in se posebej ne prizadevata izgubljati čas ali ju nemška »lokomotiva«, ki jo vse bolj zavira zbirokratizirana EU, sledi.

Tu je še nekaj ključnih kazalnikov (trendov), ki kažejo primerjavo med Nemčije z ZDA in Kitajsko.

Kazalniki (2024-2025):

• BDP (po kupni moči – PPP):
  • ZDA: cca 30 bilijonov USD
  • Kitajska: cca 36 bilijonov USD
  • Nemčija: cca 5 bilijonov USD
• Rast BDP:
  • ZDA: okoli 2–2,5 %
  • Kitajska: okoli 4–5 %
  • Nemčija: blizu 0 % (včasih celo rahla recesija)
• Investicije v R&D (raziskave in razvoj):
  • ZDA: cca 3,5 % BDP
  • Kitajska: cca 2,5 % BDP (vendar hitro raste)
  • Nemčija: cca 3,1 % BDP, a precej v klasične industrije (ne toliko v nove tehnologije)
• Top svetovna podjetja (Big Tech ipd.):
  • ZDA ima Apple, Microsoft, Amazon, Nvidia, Alphabet…
  • Kitajska ima Tencent, Alibaba, Huawei, BYD…
  • Nemčija ima še nekaj močnih igralcev (SAP, Siemens, Mercedes), a nobenega v novi ekonomiji “velikega kalibra”.
• Demografija:
  • Nemčija že danes izgublja 500.000 ljudi na leto delovno sposobnega prebivalstva.

Sodeč le po teh delnih primerjavah bi lahko mirno na zapisani naslov – Ali novi nemški kancler Friedrich Merz lahko spet postavi Nemčijo ob bok ZDA in Kitajski? – odgovorili nikalno. Namreč le navedenih nekaj osnovah podatkov kaže na to, da Nemčija vse bolj izgublja primat, da med vodilnimi nosilci svetovnega gospodarstva. Da bi bila Nemčija lahko čisto prava konkurentka ZDA in Kitajski, pa lahko mirno pozabi – tudi s Friedrichom Merzem na čelu./J.T./