Slovenija, 22. maj 2025 – Kot kaže statistična analiza se je davčna obremenitev stroškov dela v Sloveniji v primerjavi z letom prej zvišala za 1,8 odstotne točke.

Davčna obremenitev stroškov dela višja
Od stroškov dela za zaposleno osebo, ki je lani zaslužila 67 % plače povprečne zaposlene osebe, je bilo 41,5 % namenjenih za plačilo davčnih bremen, 58,5 % pa za neto plačo. Davčna obremenitev je bila v primerjavi z letom 2023 višja za 1,8 odstotne točke.

Obremenitev plače pri prehodu iz brezposelnosti v zaposlenost nižja
Davčna obremenitev za samsko osebo je v prejšnjem letu znašala 80,0 % dodatne bruto plače v zaposlitvi (leto prej 83,4 %). To pomeni, da so se neto dohodki samske osebe pri prehodu iz brezposelnosti v zaposlenost povečali za 20,0 % bruto plače. Ta kazalnik imenujemo »past brezposelnosti«. Gre za razliko v neto dohodkih osebe ob njenem prehodu iz brezposelnosti (ob nadomestilu za brezposelnost v višini 80 % bruto plače zaposlene osebe, ki prejema 67 % bruto plače povprečne zaposlene osebe) v zaposlenost (ob prejemanju 67 % bruto plače povprečne zaposlene osebe). Razlika nastane zaradi višjih davkov in socialnih prispevkov ter nižjih pripadajočih socialnih transferjev med zaposlenostjo v primerjavi z dohodki in višjimi pripadajočimi socialnimi transferji med brezposelnostjo. Davčna obremenitev plače samske osebe pri prehodu iz brezposelnosti v zaposlenost je bila za 3,4 odstotne točke nižja kot leto prej.

Davčna obremenitev pri prehodu na bolje plačano delovno mesto za samsko osebo višja, za par z dvema otrokoma enaka
Davčna obremenitev plače je za samsko osebo lani znašala 49,3 % (leto prej 48,6 %) dodatne bruto plače ob prehodu na bolje plačano delovno mesto, za par z dvema otrokoma pa 100,0 % (enako kot leto prej). Ta kazalnik imenujemo past nizkih plač. Prikazuje razmerje med neto dohodki zaposlene osebe pri prehodu na delovno mesto z višjo plačo (prehod s 33 % na 67 % bruto plače povprečne zaposlene osebe ob višjih davkih in socialnih prispevkih ter nižjih pripadajočih socialnih transferjev) in prejšnjimi dohodki na delovnem mestu z nižjo plačo (ob posledično nižjih davkih in socialnih prispevkih ter višjih pripadajočih socialnih transferjih). Davčna obremenitev plače ob prehodu na bolje plačano delovno mesto se je v primerjavi z letom prej za samsko osebo zvišala za 0,7 odstotne točke, za par z dvema otrokoma pa je ostala enaka.

In še naš dodatek, s katerim Statistični urad ni v ničemer povezan! Ob objavi uradne analize Statističnega urada, ki se ne nagiba ne levo ne desno, in zato ni dvomiti v verodostojnost objavljenih podatkov, bi bilo zanimivo slišati, kaj na ta podatek poreče in kakšen odgovor na to ima dr. Robert Golob – vrhunski manager, ki trenutno vodi vlado.

Da se razume, to naj pove javnosti. Ne poslancem, ker te zmerja in se ga bojijo. Pa tudi ne predstavnikom Obrtno podjetniške zbornice, ki so mu ob zastavitvi 139 zahtev, namesto da bi ga izžvižgali so mu ploskali.

No, zato, ga mi ga sprašujemo za javnost, ki se pač ne trese pred njim. Seveda to velja tudi za nas, zato, ga javno pozivamo, da ponudi relevanten odgovor, saj je dr. Robert Golob predsednik vlade in “vrhunski” manager!/LN in SURS/Kazalniki spodbud za delo, Slovenija

	2023	2024
	%
Davčna obremenitev stroškov dela	39,7	41,5
Past brezposelnosti	83,4	80,0
Past nizkih plač
samska oseba, brez otrok	48,6	49,3
par, ena zaposlena oseba, dva otroka	100,0	100,0