Slovenija/Evropa, 22. maj 2025 – Migrantska kriza vse bolj najeda Evropsko unijo, ki nima enotne migrantske politike, vsaj ne tiste, ki je enakovredno obvezujoča za vse članice. Takšne, ki jasno loči na ekonomske migrante in migrante, ki prihajajo iz nevarnih področij, ter začasno potrebuje človeško in humanitarno zaščito. Ker je Slovenija del te neurejenosti bi ob zgoraj navedenem pogledu veljalo vedeti, na katerih področjih Slovenija nima ustreznih politik.

Najprej Slovenija – Slovenija, kot članica EU in schengenskega območja, je seveda vpeta v skupno migracijsko politiko, vendar ima tudi lastne izzive in pomanjkljivosti. Tukaj je nekaj ključnih področij, kjer Slovenija po našem mnenju še nima ustrezno razvite ali učinkovite politike:

1. Jasna ločitev med ekonomskimi migranti in begunci

Težava: V praksi Slovenija težko ločuje med osebami, ki bežijo zaradi vojne, preganjanja ali naravnih nesreč (begunci), in ekonomskimi migranti, ki iščejo boljše življenjske pogoje.

Posledica: Dolgi azilni postopki, pogosto zavračanje prošenj brez ustrezne individualne presoje, ali avtomatsko vračanje.

2. Učinkovita azilna politika

Težava: Postopki za pridobitev azila so počasni, včasih netransparentni, pritožbeni postopki pa dolgotrajni.

Posledica: Dolgotrajno bivanje prosilcev v azilnih centrih, napetosti v lokalnem okolju in nezadovoljstvo tako med migranti kot med domačini.

3. Integracija migrantov in beguncev

Težava: Pomanjkanje celovitih programov za učenje jezika, zaposlovanje, izobraževanje otrok in socialno vključevanje.

Posledica: Slaba integracija v družbo, visoka stopnja socialne izključenosti in getoizacija.

4. Vračanje zavrnjenih prosilcev

Težava: Slovenija pogosto nima podpisanih sporazumov z državami izvora za vračanje zavrnjenih migrantov.

Posledica: Nelegalno bivanje v državi in črni trg dela – no, tudi nedela in početja protipravnih dejanj.

5. Solidarnost z drugimi državami EU

Težava: Slovenija se pogosto zanaša na zunanjo mejo EU in varnostne ukrepe drugih držav (Hrvaška, ki zunanje meje ne obvladuje), ne pa na solidarno porazdelitev bremena (npr. premeščanje prosilcev za azil).

Posledica: Neenakomerna obremenitev držav na zunanji meji (Grčija, Hrvaška), kar dolgoročno destabilizira celoten sistem.

Tu je nekaj predlogov in ukrepov na dveh ravneh – za Slovenijo in za Evropsko unijo kot celoto

Predlogi ukrepov za Slovenijo

1. Vzpostavitev jasne politike ločevanja migrantov

• Uvedba jasnih kriterijev in postopkov za razlikovanje med ekonomskimi migranti in prosilci za azil.
• Hitrejša prvostopenjska odločitev, z boljšo presojo konteksta države izvora.

2. Posodobitev azilnih postopkov

• Digitalizacija postopkov (e-azil) za hitrejšo obravnavo.
• Povečanje števila strokovno usposobljenih tolmačev, psihologov in pravnikov.
• Krajši, a bolj strokovni intervjuji z migranti.

3. Celovit integracijski program

• Intenzivni tečaji slovenskega jezika že v času obravnave prošenj.
• Sistem povezovanja z lokalnimi skupnostmi (“mentorstvo”, prostovoljci, podjetja).
• Aktivne politike zaposlovanja in sodelovanja s trgom dela.

4. Učinkovito vračanje oseb brez pravice do bivanja

• Diplomatski sporazumi z izbranimi državami izvora (npr. Maroko, Pakistan).
• Humanitarno vračanje z upoštevanjem osnovnih pravic.

5. Krepitev schengenske meje ob spoštovanju človekovih pravic

• Tehnična opremljenost (drone, senzorski sistemi) in usposabljanje policistov.
• Neodvisno opazovanje in nadzor, da se preprečijo nezakoniti “pushbacki”.

Predlogi ukrepov za Evropsko unijo

1. Enotna, zavezujoča migracijska politika

• Skupna definicija “varnih držav” in obveznost držav članic, da spoštujejo enake postopke.
• Usklajeni azilni sistemi, kjer odločitev v eni državi velja za vse (evropski azilni status).

2. Mehanizem obvezne solidarnosti

• Namesto prostovoljnega sistema: kvotni sistem za prerazporeditev prosilcev za azil glede na velikost države, BDP, kapacitete.
• Finančne kazni za države, ki zavračajo sodelovanje.

3. Zunanja politika za preprečevanje migracijskih kriz

• Več vlaganja v razvojne projekte in stabilizacijo regij izvora (Sahara, Bližnji vzhod).
• Pogodbe z državami tranzita (npr. Tunizija, Egipt), vendar brez podpore represivnim režimom.

4. Usklajena politika vračanja

• Enotna evropska agencija za vračanje oseb brez pravice bivanja.
• Skupni dogovori z državami izvora (kot jih že ima Frontex).

5. Evropski integracijski model

• Usmerjanje sredstev v učenje jezika, kulturno razumevanje, usposabljanje in zaposlovanje.
• Izmenjava dobrih praks med državami (npr. nordijski modeli vključevanja).

Zaključek – Migracije bodo ostale stalnica sodobnega sveta – zaradi vojn, podnebnih sprememb in neenakosti. EU in Slovenija imata priložnost, da se iz krize naučita in zgradita sistem, ki bo zaščitil tiste, ki zaščito potrebujejo, onemogočil zlorabe sistema ter zagotovil red, varnost in sožitje. Za to pa je potreben pogum – politični, pravni in družbeni, kar pa ni uspešno zasnovano, kaj šele izvajano tako v Sloveniji, kot Evropski uniji.

In še to! Da ne bo pomote, da smo si prilastili tuje. To smo pripravila na osnovi naših vprašanj s pomočjo UI. Če boste predstavljeno prebrali, boste lahko sami zaključili, glede na stanje, ki ga lahko spremljate v svojem okolju (predvsem v večjih mestih in ob meji s Hrvaško) ali pa ste informirani o tem s strani t. i. osrednjih medijev, kakšni politiki nas vodijo tako v Sloveniji kot na ravni EU./Vprašanja pripravil J.T./Odgovori zbrani s pomočjo UI/