Ljubljana, 22. maj 2025 – Grad Fužine stoji ob Ljubljanici na jugovzhodnem delu slovenske prestolnice. Ime je dobil po fužinah, to je obratih za predelavo železa, ki so bili v njegovi okolici. Tako se imenuje tudi zaselek in novo zgrajena mestna četrt Nove Fužine.
Postavitev gradu sta financirala Vid Khisl in njegov sin Janž. Družina Khisl je z Bavarske prišla leta 1519. Bili so podjetni in hitro obogateli. Bili so lastniki kovačij, fužin, mlinov, steklarne, papirnice in suknarne. V sredini 16. stoletja so postali plemiči von Kaltenbrunn, leta 1590 pa pridobili naziv baroni. Prijateljevali so s Primožem Trubarjem in Jurijem Dalmatinom ter prvim tiskarjem v Ljubljani, Janezom Mandelcem.
Dvorec je bil zgrajen na levem bregu Ljubljanice, ob lesenem mostu med letoma 1528 in 1557 v renesančnem slogu. Na tem delu je Ljubljanica ustvarila brzice in naravni jez, ki je služil za delovanje mlina.
Med lastniki gradu v 19. stoletju je bil gospodarstvenik Fidelis Terpinc, ki je fužinski grad kupil na dražbi 27. junija 1825. Na vse mogoče načine si je prizadeval za dvig domače industrije, saj je bil med drugim tudi ustanovitelj vevške papirnice. Po smrti Fidelisa Terpinca leta 1875 je gospostvo Fužine vodila njegova vdova in se izkazala za dobro gospodarico. Terpinčeva sta v zakonu posvojila Emilijo Garčevo, ki se je poročila z Ivanom Alfonzom Baumgartnerjem in je za doto prejela grad.
Iz napisa nad vhodom razberemo (v prevodu): »Stavbo je pričel graditi, ko se je pisalo leto 1528, Veit Khisl z dobrim svetom in dejanjem Hansa Weilhammerja. Naj Bog hišo dobro varuje, naj ne dovoli, da bi jo kaj hudega doletelo. Če Bog za to ne bo poskrbel, bo zaman vsa naša čuječnost. Tako ostane v božjih rokah in imenuje se Studenec. 1557.«
Takrat je dokazoval bogastvo, ugled in politično moč prvih lastnikov. Že ob koncu 16. stoletja in v naslednjih obdobjih je grad večkrat zamenjal lastnike, kar se je odražalo tudi v stavbni strukturi. Pomembno dopolnitev predstavlja hidroelektrarna, ki so jo gradu prizidali leta 1897 za potrebe vevške papirnice. Elektrarna deluje še danes in je svojevrstna tehniška znamenitost. Grad Fužine in grajski kompleks sta bila leta 1984 razglašena za kulturni spomenik in spomenik oblikovane narave. Obnova fužinskega gradu se je začela leta 1990 po načrtu Petra Gabrijelčiča. Od leta 1992 je grad namenjen muzejski dejavnosti, v upravljanju Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.
Arhitekturni muzej je osrednja slovenska muzejska ustanova za področje arhitekture, urbanizma, industrijskega in grafičnega oblikovanja ter fotografije. Zbirke obsegajo okoli 150.000 različnih predmetov, kot so načrti, skice in modeli zgradb, razno pohištvo, plakati, druge tiskovine in fotografije. Arhitekturni muzej je leta 1972 ustanovilo mesto Ljubljana, leta 2010 pa je ustanoviteljske obveznosti prevzela vlada Republike Slovenije ter ga preimenovala v Muzej za arhitekturo in oblikovanje./Za vas se je potepal – tudi s fotoaparatom Primož Hieng