Študija, vredna pozornosti – Genska varianta poveča tveganje za dolgotrajni COVID

Švedska, 23. maj 2025 – Kot sporoča Karolinski inštitut, ki je del vodilne medicinskih univerz na svetu na Švedskem, je mednarodna ekipa raziskovalcev odkrila genetsko povezavo z dolgotrajnimi simptomi po COVID-19. Študija naj bi pokazala, da se identificirana genska varianta nahaja blizu gena FOXP4, za katerega je znano, da vpliva na delovanje pljuč. Študijo, objavljeno v Nature Genetics, so vodili raziskovalci z inštituta Karolinska na Švedskem in Inštituta za molekularno medicino na Finskem.

Povzetek ugotovitev – Biološki vzroki za vztrajne simptome po okužbi s COVID-19, znane kot dolgi COVID ali post-COVID, ostajajo nejasni. Pogosti simptomi vključujejo utrujenost, kognitivne težave in težave z dihanjem, ki lahko zmanjšajo kakovost življenja.

V mednarodnem sodelovanju – Pobudi za genetiko gostiteljev dolgega COVID-a – so raziskovalci analizirali genetske podatke 6450 bolnikov z dolgim ​​COVID-om in več kot milijona kontrolnih oseb v 24 študijah iz 16 držav. Našli so gensko varianto, ki poveča tveganje za dolgi COVID za približno 60 odstotkov. Genetska povezava je bila potrjena v neodvisni analizi, ki je zajela dodatnih 9500 primerov.

Genska varianta se nahaja tik ob genu FOXP4, ki je vključen v razvoj pljuč in pljučne bolezni.

Hugo Zeberg, višji predavatelj na Oddelku za fiziologijo in farmakologijo Karolinskega inštituta./Press foto: Andreas Andersson
Hugo Zeberg, višji predavatelj na Oddelku za fiziologijo in farmakologijo Karolinskega inštituta./Press foto: Andreas Andersson

»Naše ugotovitve kažejo, da ima okvarjeno delovanje pljuč ključno vlogo pri razvoju dolgega COVID-a,« pravi Hugo Zeberg, višji predavatelj na Oddelku za fiziologijo in farmakologijo Karolinskega inštituta in eden vodilnih raziskovalcev študije. »Čeprav ta genska varianta znatno poveča tveganje, jo je pomembno prepoznati le kot del veliko večje sestavljanke«.

Hanna Ollila, vodja skupine FIMM-EMBL na Inštitutu za molekularno medicino Finske Univerze v Helsinkih in raziskovalka na Oddelku za anestezijo in Centru za genomsko medicino v Splošni bolnišnici Massachusetts v ZDA./Press foto PET
Hanna Ollila, vodja skupine FIMM-EMBL na Inštitutu za molekularno medicino Finske Univerze v Helsinkih in raziskovalka na Oddelku za anestezijo in Centru za genomsko medicino v Splošni bolnišnici Massachusetts v ZDA./Press foto PET

»Genetske študije lahko ponudijo vpogled v dejavnike tveganja za bolezni in so še posebej učinkovite pri boleznih, pri katerih natančni mehanizmi ostajajo neznani,« pa pravi Hanna Ollila, vodja skupine FIMM-EMBL na Inštitutu za molekularno medicino Finske Univerze v Helsinkih in raziskovalka na Oddelku za anestezijo in Centru za genomsko medicino v Splošni bolnišnici Massachusetts, ki je sovodila študijo.

Karolinski inštitut (švedsko Karolinska Institutet) je ena vodilnih medicinskih univerz na svetu – je v kraju Solna, del Stockholma. Kot pravijo, je njihova vizija širiti znanje o življenju in si prizadevati za boljše zdravje za vse. Karolinski inštitut predstavlja tudi največji delež vseh akademskih medicinskih raziskav, ki se izvajajo na Švedskem, in ponuja najširši nabor izobraževanja na področju medicine in zdravstvenih ved v državi. In še to! Nobelova skupščina na Karolinskem inštitutu izbere Nobelove nagrajence za fiziologijo ali medicino.

Dodatek k javni objavi, posredovane s strani tiskovnega urada – Karolinski inštitut; Za informacije o financiranju in morebitnih navzkrižjih interesov glejte objavljeni članek. Objava: »Študija asociacije dolgega COVID-a na ravni celotnega genoma« , Vilma Lammi et al.Nature Genetics, spletno 21. maj 2025, doi: 10.1038/s41588-025-02100-w. /LN/Vir za objavo: Tiskovni urad Karolinskega inštituta

Leave a Reply

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.