Slovenija, 3. junij 2025 – Generalna skupščina Združenih narodov je leta 2018 3. junij razglasila za svetovni dan kolesa. Resolucija o svetovnem dnevu kolesa priznava »edinstvenost, dolgo življenjsko dobo in vsestranskost kolesa, ki se uporablja že dve stoletji, ter dejstvo, da je preprosto, cenovno dostopno, zanesljivo, čisto in okolju prijazno trajnostno prevozno sredstvo«.

Lani smo v Sloveniji uvozili 59.000 navadnih in več kot 18.000 električnih koles. Število uvoženih navadnih koles upada, električnih pa narašča. Navadna kolesa so bila v letošnjem aprilu nekoliko cenejša kot v lanskem.

Uvoz koles upada – Lani smo po začasnih podatkih v Slovenijo uvozili 59.047 koles, kar je bilo najmanj po letu 2001. Največ smo jih uvozili leta 2004, skoraj 143.000. Največ koles, četrtina (14.805), je bilo lani uvoženih iz Italije, dosegla so vrednost 5,8 milijona EUR. Skupna vrednost uvoza koles je znašala 28,1 milijona EUR, kar pomeni, da je bila povprečna cena uvoženega kolesa 476 EUR.

Uvoz električnih koles narašča – V zadnjih letih se je močno povečal uvoz električnih koles (z močjo motorja do vključno 250 W). V 2017 smo jih uvozili nekaj manj kot 1.500, lani pa že 18.242 – največ, 18 %, iz Nemčije. Uvožena vrednost je dosegla 28,7 milijona EUR, kar pomeni, da je bila povprečna cena uvoženega električnega kolesa 1.574 EUR. V povprečju najcenejša električna kolesa so bila uvožena iz Kitajske, povprečna cena je znašala 260 EUR.

Kolesa cenejša kot lani – Aprila letos so bile cene koles v Sloveniji v povprečju za 5,2 % nižje kot pred letom dni, v primerjavi s povprečjem leta 2015 pa višje za 13,9 %. Kolo za odrasle s 26-colskimi gumami je lani v povprečju stalo 325 EUR.

Ulice, povezane s kolesarjenjem – V Sloveniji najdemo dve Kolesarski poti (eno v občini Ljubljana, drugo v občini Vrhnika) in eno Kolesarsko ulico, v občini Tišina. Na njih je bilo na začetku letošnjega leta 87 hišnih številk, na katerih je živelo skupno 287 prebivalcev.

Največ kolesarjev na relaciji Koper–Izola – Po podatkih spletne aplikacije Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo, ki omogoča spremljanje podatkov iz kolesarskih števcev na 22 števnih mestih po državi, je od začetka januarja do sredine maja letos največ kolesarjev peljalo po kolesarski poti Koper–Izola.

Nekaj zanimivosti iz preteklosti

Leta 1948 so imeli slovenski poštarji med svojimi prevoznimi sredstvi največ koles, bilo jih je 247. Do leta 1963 je to število naraslo na 648.

Leta 1950 je bilo v Sloveniji 248.000 koles, 172.000 moških in 76.000 ženskih.

Leta 1954 je bilo v prometnih nesrečah  poškodovanih 155 kolesarjev, devet let pozneje pa že 870.

Leta 1957 je kolo znalo voziti 44 % učencev prvih štirih razredov osnovne šole (48 % dečkov, 40 % deklic).

In še to! Minuli teden smo se minuli na Dunaju, kjer so na osrednjo ulico mesta – Burgring, velik del bulvarja, ki obkroža zgodovinsko okrožje strtega mestnega jedra – namenili kolesarjenju, predvsem družinam in malčkom. Izjemna prireditev, vredna posnemanja. Tudi v t. i. najlepšem mestu na svetu, kjer dostavljavci hrane in kolesarji brezobzirno vozijo po središču mesta. Če nas vprašate ali tudi v osrednjih mestnih ulicah Dunaja? Jok »brate« odpade!/LN in vir SURS/