Švedska, 3. junij 2025 – Kot sporočajo iz švedskega inštituta Karolinska ljudje z diagnozo avtizma imajo večje tveganje za razvoj Parkinsonove bolezni v zgodnjem življenju. To je pokazala obsežna študija, ki so jo raziskovalci tega znamenitega švedskega inštituta obujavili v reviji JAMA Neurology – je mesečna strokovno recenzirana medicinska revija, ki jo izdaja Ameriško zdravniško združenje. Raziskovalci, ki so sodelovani pri raziskavi ob tem sporočajo, da verjamejo, da imata ti dve bolezni – avtizem in Parkinsonova bolezen – skupne osnovne biološke mehanizme.
Študija temelji na registrskih podatkih več kot dveh milijonov ljudi, rojenih na Švedskem med letoma 1974 in 1999, ki so jih spremljali od 20. leta starosti do konca leta 2022.
Raziskovalci so preučevali možno povezavo med nevropsihiatrično diagnozo motnje avtističnega spektra (MAS), ki vpliva na posameznikove miselne procese, vedenje in medosebno komunikacijo, in zgodnjo Parkinsonovo boleznijo, stanjem, ki vpliva na gibanje in premikanje.
Dopamin (snov, ki prenaša živčne dražljaje med celicami centralnega živčnega sistema) je lahko vpleten
Rezultati kažejo, da so ljudje z diagnozo avtizma štirikrat bolj dovzetni za razvoj Parkinsonove bolezni kot ljudje brez takšne diagnoze, kar je korelacija, ki je ostala pri upoštevanju socialno-ekonomskega statusa, genetske predispozicije za duševne bolezni ali Parkinsonovo bolezen in drugih podobnih dejavnikov.
»To kaže, da lahko za avtizmom in Parkinsonovo boleznijo obstajajo skupni biološki dejavniki,« pravi prvi avtorica študije Weiyao Yin, raziskovalka na Oddelku za medicinsko epidemiologijo in biostatistiko Karolinskega inštituta. »Ena od hipotez je, da je v obeh primerih prizadet možganski dopaminski sistem, saj nevrotransmiter dopamin igra pomembno vlogo pri socialnem vedenju in nadzoru gibanja.«
Dobro je znano, da so nevroni, ki proizvajajo dopamin, pri Parkinsonovi bolezni degradirani. Prejšnje študije so prav tako pokazale, da je dopamin morda povezan z avtizmom, vendar je za potrditev tega potrebnih več raziskav.
»Upamo, da bodo naši rezultati sčasoma pripomogli k večji jasnosti glede osnovnih vzrokov tako avtističnega sindroma kot Parkinsonove bolezni,« pravi dr. Yin.
Zdravniški pregledi so bistvenega pomena
Depresija in uporaba antidepresivov sta pogosti pri ljudeh z avtizmom, prav tako pa tudi antipsihotična zdravila, za katera je znano, da lahko povzročajo simptome, podobne Parkinsonovi bolezni. Ko so raziskovalci te dejavnike prilagodili, je bila korelacija med avtizmom in kasnejšim razvojem Parkinsonove bolezni manj izrazita, vendar je bilo tveganje še vedno dvakrat večje.
Raziskovalci poudarjajo, da so analizirali le zgodnji pojav Parkinsonove bolezni pred 50. letom starosti in da je bila povprečna starost udeležencev ob koncu študije 34 let. Incidenca Parkinsonove bolezni je bila zato zelo nizka. Prihodnje študije bodo morale preučiti, ali se povečano tveganje nadaljuje v starejši starosti.
»Zdravstvene službe morajo ljudi z avtizmom – ranljivo skupino z visoko komorbidnostjo in visoko uporabo psihotropnih zdravil – dolgoročno opazovati,« pravi avtor študije Sven Sandin, statistik in epidemiolog na Oddelku za medicinsko epidemiologijo in biostatistiko Karolinskega inštituta. »Hkrati je pomembno vedeti, da je diagnoza Parkinsonove bolezni pred 50. letom starosti zelo redka, tudi pri ljudeh z avtizmom.«
- Študijo sta v glavnem financirala fundacija Simons in Švedski raziskovalni svet. Dva avtorja sta izjavila, da financiranje in honorarji farmacevtskih podjetij niso povezani s študijo, je sporočil švedski inštitut Karolinska.
In še to velja vedeti – Karolinska Institutet je ena vodilnih medicinskih univerz na svetu, ki predstavlja največji delež vseh akademskih medicinskih raziskav, ki se izvajajo na Švedskem, in ponuja najširši nabor izobraževanja na področju medicine in zdravstvenih ved v državi. Nobelova skupščina na Karolinskem Institutetu pa izbere Nobelove nagrajence za fiziologijo ali medicino./LN/ Vir press objava Karolinska Institutet/