Slovenija, 14. junij 2025 – V družni Press Clipping, ki sodi med vodilni na področju spremljanja medijev in medijskih analiz so pripravili zanimiv pogled o tem, zakaj podcasti postajajo nepogrešljiv del sodobne medijske krajine. In to kažejo njihov pogled glede vpliva podcastov, kot novega načina informiranja in vpliva na javnosti.

Drži njihova ugotovitev, da v dobi digitalnih komunikacij, kjer se tradicionalni mediji borijo za pozornost občinstva, podcasti tiho, a vztrajno postajajo ena najvplivnejših oblik sodobnega informiranja in izražanja. In tudi, da je moč podcastov vse večja zaradi določene avtentičnosti, poglobljenosti in sposobnosti, da s svojo vsebini dosežejo točno določene ciljne skupine – tiste, ki jih druge oblike medijev pogosto spregledajo. No, mi bi tu raje dodali, da se usmerjano lotevajo ciljnih skupin, a si občinstvo širijo, če so dovolj jasno umerjeni. 

V nadaljevanju te objave bomo »besedo« prepustili  avtorjem pogleda – strokovnjakom Press Clippinga, ki svoj pogled na podcesten opredelijo tako: 

Od nišne zabave do osrednjega medija – Podcasti niso le še en digitalni trend. So zvočni odsevi časa, prostor za razmislek, debato, raziskovanje in pripovedovanje, ki jih drugje pogosto ni. Njihova tematska raznolikost – od strokovnih analiz in razprav do sproščenih pogovorov – omogoča vsakomur, da najde vsebino, ki ga zanima. Prav zaradi te raznolikosti in pristnosti dosegajo občinstva, ki jih tradicionalni mediji pogosto ne uspejo več učinkovito nagovoriti.

Po podatkih raziskave Mediane jih je v Sloveniji v letu 2024 redno poslušalo že kar 42 % prebivalstva, kar pomeni skoraj pol milijona ljudi. To ni več obrobna publika – to je množica angažiranih poslušalcev z jasnimi interesi in vrednotami.

V koraku s časom: podcast kot dopolnilo in priložnost – Tudi tradicionalni mediji, kot so tiskani časopisi in televizijske hiše, vse več pozornosti namenjajo sodobnim komunikacijskim formatom, med katerimi izstopa prav podcast. Med časniki velja izpostaviti Večer, ki poleg ostalih podcastov (Slačilnica, Moj uspeh) vsak delovnik objavi epizodo Večer je zjutraj – kratek in zgoščen informativni podcast, v katerem poslušalcem predstavijo ključne zgodbe dneva. Slogan „jasno, hitro in relevantno informiranje“ ponazarja sodoben pristop k novinarstvu.

Svoje lastne podcaste redno objavljajo tudi največje slovenske medijske hiše. Nekateri producirajo celo več različnih serij. Med njimi so Delo s podcasti Moč politike, Super moč, Delo in dom …, RTV Slovenija z Rožnato dolino, Odbita do bita, Radiosfera … in Pop TV s Popcastom.

Posebno pozornost podcastom namenjajo tudi organizacije, kot je Klub slovenskih podjetnikov SBC in številna podjetja ter zdravstvene in farmacevtske ustanove, na primer Zdravniška zbornica Slovenije, Lek, Zavarovalnica Triglav in Sava, Telekom Slovenije. Ta trend kaže na širše razumevanje podcasta kot komunikacijskega kanala za izobraževanje, informiranje in krepitev blagovnih znamk.

Med uveljavljenimi pionirji slovenskega podcast prostora ostaja Metina lista, ki že dolga leta ohranja konsistentno produkcijo vsebin. V zadnjem času pa vedno več podcastov nastaja tudi znotraj političnih strank, kar bo pomembno spremljati v luči bližajočih se volitev, saj bo vpliv tega formata na politično mobilizacijo in mnenje volivcev še večji.

Posebej velik doseg pa dosegajo posamezni ustvarjalci, ki gradijo lastne občinstvene skupnosti – denimo Klemen Selakovič z Aideo, David Zupančič z Umetnostjo lenarjenja, Žan Papič in Gašper Bergant s Fejmiči ali Vesna Ban podcastom Tisti dnevi v mesecu. Njihova moč ni le v številkah poslušalcev, temveč v vplivu na oblikovanje javnega mnenja, kulturnih vzorcev in družbenih tem, o katerih se razpravlja.

Zakaj so podcasti tako vplivni? – Podcasti omogočajo natančno ciljanje specifičnih nišnih skupin poslušalcev, kar ustvarjalcem in oglaševalcem omogoča izredno relevanten doseg. So prostor za poglobljeno in avtentično komunikacijo, kjer je čas za kompleksnejše vsebine, argumentacijo in osebne zgodbe. S tem ustvarjalci gradijo pristen odnos s poslušalci, ki pogosto postanejo zvesti sledilci.

Minister za delo Luka Mesec je v pogovoru s Klemnom Selakovičem v podcastu Aidea izpostavil prav to prednost: »V sodobnih medijih imaš 30 sekund – povej. V tem formatu je zelo težko kaj pametnega povedat. Me res veseli, da obstajajo formati, kot je tvoj – kjer se lahko odkrito in odprto diskutira. Več tega rabimo!«

Poleg tega podcasti pogosto napovedujejo trende in diskurze, še preden jih zaznajo drugi mediji. Gostijo raznolike strokovnjake in posameznike z različnih področij, kar prinaša sveže perspektive in bogati javni prostor. Na drugi strani generacijske lestvice navdušujeta mlada ustvarjalca Miha Krajnc in Tomaž Ornik s svojim projektom Brez filtra, ki se je iz ljubiteljskega eksperimenta razvil v priljubljen medij med študenti in mladimi. Z iskrenostjo in domačnostjo sta zgradila zvesto skupnost, ki jima prisluhne in zaupa.

Zakaj so podcasti ključni za sodobno komuniciranje? – V Press Clippingu smo prepoznali, da so podcasti postali enakovreden del medijske krajine, zato smo naše spremljanje razširili na več kot 280 slovenskih podcastov, njihovo število pa nenehno raste. S tem omogočamo merjenje uspešnosti kampanj, ki vključujejo vsebine iz celotne medijske krajine – ne le iz tiska, spleta, televizije in družbenih omrežij, zdaj vključujemo tudi vsebino vedno bolj vplivnega podcast prostora. Našim naročnikom zagotavljamo relevantne povzetke in analize, ki omogočajo hitro odzivanje ter premišljeno načrtovanje komunikacijskih strategij. Hkrati omogočamo identifikacijo mnenjskih voditeljev in boljše razumevanje, kako se oblikujejo narativi znotraj posameznih panog.

Pri tem ne zanemarjamo manj znanih ali novih ustvarjalcev – vsaka omemba je lahko dragocena. Zato redno posodabljamo naš nabor, poslušamo, beležimo in analiziramo. Podcasti so vir informacij, ki jih ne gre spregledati.

Medijska pismenost: ključ za razumevanje sodobnega sveta – V svetu, kjer se informacije širijo bliskovito hitro in iz različnih virov, postaja medijska pismenost bolj pomembna kot kdaj koli prej. Spremljanje medijev ni dovolj – potrebno je tudi razumevanje, kako mediji delujejo in kako kritično presojati vsebine, ki jih konzumiramo. Skozi Zavod Infohub Maribor aktivno promoviramo medijsko pismenost. Razumevanje konteksta, prepoznavanje pristranskosti in sposobnost ocenjevanja verodostojnosti informacij so bistveni za demokratično in informirano družbo.

O pomenu medijske pismenosti, varnosti na spletu, prepoznavanju lažnih novic in stanju klasičnih medijev je v podcastu Brez filtra spregovoril tudi naš sodelavec mag. Janez Kne, vodja analiz pri Press Clippingu. V pogovoru z voditeljema je naslovil aktualne izzive sodobnega informacijsko-medijskega prostora ter izpostavil pomen odgovorne rabe informacijskih virov in ohranjanja slovenske kulturne identitete.

Ne spreglejte priložnosti – prihodnost je že tukaj – Podcasti niso le prehoden trend, ampak pomemben del prihodnosti komuniciranja. Njihova moč in vpliv bosta le še rasla, saj kot rečeno ponujajo edinstveno kombinacijo poglobljenosti, avtentičnosti in ciljnega dosega. Z razumevanjem in spremljanjem podcastov lahko posamezniki in organizacije pridobijo dragocene vpoglede v mnenja, trende in priložnosti, ki oblikujejo sodobno družbo. Če jih prezrete, spregledate pomemben kanal komuniciranja – s tržnega, vsebinskega in družbenega vidika./LN/Vir za objavo Press Clipping/