»Druga Švica« še dolgo ne bo primerljiva s “PRVO” Švico

Slovenija, 14. junij 2025Ker je pri nas zdravstvo še vedno osrednja tema, smo se tokrat s pomočjo UI »ozrli« malo izven slovenskih meja. In želeli primerjati stanja v zdravstvu, in sicer: koliko denarja na državljana porabijo države Slovenija, Hrvaška, Avstrija, Nemčije in Švice za njihove zdravstvene storitve, in kakšna je raven zdravstvenih storitev v omenjenih državah, in sicer za prispevek na državljana, ki ga ta vlaga v zdravstveni sistem, ter še to, za kakšno plačo v omenjenih državah tam zdravijo svoje paciente zdravniki.

Na podlagi razpoložljivih podatkov iz leta 2023 so zdravstveni izdatki na prebivalca v izbranih državah bili naslednji:

 DržavaIzdatki na prebivalca (€)
Švica8.100
Avstrija5.340
Nemčija4.870
Slovenija2.927
Hrvaška1.858

Vir: ReportLinker Research, 2023

Učinkovitost zdravstvenih sistemov in čakalne dobe

Nemčija: Zdravstveni sistem je znan po kratkih čakalnih dobah. Po podatkih Commonwealth Fund iz leta 2010 je 83 % pacientov obiskalo specialista v manj kot 4 tednih, 70 % pa je čakalo manj kot en mesec na elektivno operacijo.

Avstrija: Čakalne dobe za nekatere elektivne posege so daljše. Povprečne čakalne dobe so bile: 78 dni za operacijo kolka, 97 dni za operacijo kolena in 102 dni za operacijo očesne leče.

Švica: Čeprav specifični podatki o čakalnih dobah niso bili najdeni, je znano, da ima Švica visoko kakovost zdravstvenih storitev z relativno kratkimi čakalnimi dobami, kar je posledica visokih izdatkov za zdravstvo.

Slovenija in Hrvaška: Specifični podatki o čakalnih dobah niso bili najdeni v razpoložljivih virih. Vendar pa nižje izdatke za zdravstvo na prebivalca v primerjavi z Avstrijo, Nemčijo in Švico lahko vplivajo na daljše čakalne dobe in razpoložljivost storitev.

Zaključek

Obstaja jasna povezava med višino izdatkov za zdravstvo na prebivalca in učinkovitostjo zdravstvenih storitev. Države z višjimi izdatki, kot so Švica, Avstrija in Nemčija, zagotavljajo boljšo dostopnost in krajše čakalne dobe. Slovenija in Hrvaška, z nižjimi izdatki, se lahko soočata z izzivi pri zagotavljanju enake ravni storitev.

Plače v zdravstvu se med državami precej razlikujejo glede na gospodarsko razvitost, obdavčitev in strukturo zdravstvenega sistema.

Spodaj je primerjava povprečnih mesečnih bruto plač za izbrane zdravstvene poklice v Sloveniji, Hrvaški, Avstriji, Nemčiji in Švici za leto 2024/2025:

DržavaPovprečna mesečna bruto plača
Slovenija~3.500–6.000 € (ocena)
Hrvaška~3.000–10.000 €
Avstrija~6.000–10.000 € (ocena)
Nemčija~6.000–10.000 € (ocena)
Švica~9.972 CHF (~10.400 €); specialisti do 25.000 CHF (~26.000 €)

Povzetek

  • Švica: Najvišje plače v zdravstvu, kar odraža visoke življenjske stroške in zasebno financiran zdravstveni sistem.
  • Nemčija in Avstrija: Konkurenčne plače, zlasti za zdravnike in specialiste, z dobro strukturiranim javnim zdravstvenim sistemom.
  • Slovenija: Plače so nižje kot v sosednjih državah, kar lahko vpliva na odliv kadra v tujino.
  • Hrvaška: Najnižje plače med primerjanimi državami, kar lahko vpliva na dostopnost in kakovost zdravstvenih storitev.

In zaključek: Sodeč po le nekaj primerjavah te kažejo, da Slovenija nima izdelane prave strategije, kako voditi zdravstveni sistem, ki bi bil primerljiv, vsaj s sosednjo Avstrijo. Da ne govorimo, da praktično »druge Švice” še veliko let ne bo mogoče primerjati s PRVO Švico. /LN/

Leave a Reply

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.