Slovenija, 25. junij 2025 – Danes, 25. junija 2025, Slovenija praznuje 34. obletnico osamosvojitve. Ob praznovanju pa velja živeti tudi v realnosti. In delček te realnosti prinaša tudi Statistični urad Republike Slovenije, ki med drugim sporoča, da se je gospodarska klima v Sloveniji tako na mesečni in tudi medletni ravni poslabšala. In ne samo to! Vredno se je ozreti nekoliko v preteklost. No, in mi smo za to objavo to storili s pomočjo UI.

Upad na mesečni ravni …

Vrednost kazalnika gospodarske klime je znašala –4,2 odstotne točke in je bila za 2,0 odstotne točke nižja kot mesec prej (−2,2 odstotne točke).

Na upad kazalnika je vplivalo poslabšanje vseh petih kazalnikov zaupanja: v predelovalnih dejavnostih (za 0,6 odstotne točke), storitvenih dejavnostih (za 0,6 odstotne točke), trgovini na drobno (za 0,4 odstotne točke), med potrošniki (za 0,2 odstotne točke) in v gradbeništvu (za 0,1 odstotne točke).

… in tudi medletno

Na medletni ravni se je vrednost kazalnika gospodarske klime znižala za 2,8 odstotne točke.

K poslabšanju klime so prispevali kazalniki zaupanja v predelovalnih dejavnostih (za 1,4 odstotne točke), trgovini na drobno (za 1,1 odstotne točke) in med potrošniki (za 0,4 odstotne točke), pozitivno je vplival le kazalnik zaupanja v storitvenih dejavnostih (0,1 odstotne točke). Kazalnik zaupanja v gradbeništvu ni imel vpliva. Tako pravi Statistični urad RS.

No, ker smo v uvodu predstavitev statističnih podatkov o poslabšanju razpoloženja v gospodarstvo povezali z nastankom države, smo se odločili, kot napovedano, pogledati, kaj zna izbrskati UI o tistih, ki so od začetka ustanovitve državo upravljali v imenu ljudstva.

Pregled vseh vlad Republike Slovenije s ključnimi učinki in oceno:

1. Vlada Lojzeta Peterleta (1990–1992)

Učinki:

• Vodila osamosvojitev in sprejela ključne osamosvojitvene zakone.
• Organizirala plebiscit (dec. 1990) in samostojnost (25. junij 1991).
• Uvedla prve temelje tržnega gospodarstva in obrambne strukture.

Ocena:
🟢 Zgodovinsko izjemna – odločilna za razkol z Jugoslavijo.
🔴 Gospodarska in politična nestabilnost v začetku samostojnosti.

2. Vlade Janeza Drnovška (1992–2002)

Učinki:

• Gospodarska stabilizacija in rast.
• Priprava za vstop v EU in NATO.
• Uveljavljanje tržnega sistema.
• Vključitev v mednarodne organizacije (CEFTA, WTO, OECD).

Ocena:
🟢 Najuspešnejše srednjeročno upravljanje.
🟡 Previdna politika, včasih kompromisna.

3. Vlada Antona Ropa (2002–2004)

Učinki:

• Zaključek pogajanj z EU (2003).
• Podpis Pristopne pogodbe (2003).
• Prva dolgoročna razvojna strategija (2004).

Ocena:
🟢 Ključna za EU integracijo.
🔴 Politično šibkejša in nestabilna proti koncu mandata.

4. Vlada Janeza Janše (2004–2008)

Učinki:

• Vstop v evroobmočje (2007), Schengen.
• Prvo predsedovanje EU (2008).
• Davčna in upravna reforma.
• Visoka gospodarska rast.

Ocena:
🟢 Zelo uspešna evropsko in gospodarsko.

🟢 Gospodarsko zelo učinkovito.

5. Vlada Boruta Pahorja (2008–2011)

Učinki:

• Vlada v času svetovne gospodarske krize.
• Gospodarski padec in rast brezposelnosti.
• Poskusi reform, a neuspešni referendumi.
• Spor z Hrvaško (meja), a tudi podpis arbitražnega sporazuma.

Ocena:
🟡 Upravljanje v krizi ni bilo učinkovito, čeprav so bile nekatere zunanjepolitične poteze pomembne.
🔴 Izgubljeno zaupanje, padec vlade.

6. Vlada Alenke Bratušek (2013–2014)

Učinki:

• Posiljena stabilizacija po bančni krizi (slaba sanacija bank 2013).
• Preprečevala pomoč oz. »trojko«.
• Negotov mandat, a delno namenjen preprečitvi finančnega zloma.

Ocena:
🔴 Kratkotrajna in brez strateške teže.
🔴 Gospodarsko neučinkovito

7. Vlada Mira Cerarja (2014–2018)

Učinki:

• Gospodarska rast, zmanjšanje javnega dolga.
• Priprava strategije razvoja Slovenije do 2030 – brez izpeljave.
• Precej stabilen mandat.
• Premalo izvedenih strukturnih reform.

Ocena:
🟡 Vlada je vladala, a z zadržano reformno voljo.
🔴 Kritike glede (ne)reševanja zdravstvene krize in sodstva in tudi gospodarstva

8. Vlada Marjana Šarca (2018–2020)

Učinki:

• Krajši mandat, omejene reforme.
• Nedokončane zdravstvene, pokojninske in davčne reforme.
• Odhod iz vlade v političnem manevru (»samorazpustitev«).

Ocena:
🔴 Nerealiziran potencial.
🔴 Brez sistemskih premikov – slabo.

9. Vlada Janeza Janše (2020–2022)

Učinki:

• Vodenje v času COVID-19.
• Digitalna preobrazba, črpanje EU sredstev (Načrt za okrevanje).
• Drugo predsedovanje EU (2021).
• Na domačem politične prizorišču  težava z opozicijo

Ocena:
🟢 Operativno učinkovita, predvsem v črpanju EU sredstev.

10. Vlada Roberta Goloba (2022–danes)

Učinki (do 2024):

Napovedano veliko reformnih korakov – Energetska in podnebna agenda, davčne reforme, plačna reforma, ureditev zdravstva, skrb za mlade, medgeneracijska strategija

• zelo ambiciozno napovedana ureditev po velikih poplavah avgusta 2023, a učinkovitost reševanja ni ustrezno predstavljena javnosti, pa tudi izpeljava ni bila takšna, kot je bila napovedovana
• davčna reforma nedodelana in zato s kritičnim odzivom nanjo
• zdravstveni sistem nedodelan – učinkov še ni
• plačna reforma – še ni dokončana
• dolgotrajna oskrba formalno sprejeta, a še nedelujoča

Ocena (preliminarna):
🟡 Ambiciozni načrti, izvedba vprašljiva.
🔴 Težave z usklajenostjo in notranjimi aferami.

In na teh osnovah se je UI »potrudila« in pripravila graf – prikaz v nadaljevanju -, ki prikazuje učinke dosedanjih vlad. Seveda je treba dodati, da UI pač »pobrska« po virih, ki pa niso zagotovilo, da so vsi relevantni. No, so pa zato zanimivi in vredni razmisleka./Objavo pripravili: LN/SURS in UI – podpora/