Slovenija, 28. junij 2025 – Mineva 111 let od atentata na prestolonaslednika Avstro-Ogrske, Franca Ferdinanda, ki je 28. junija 1914 padel pod streli srbskih nacionalistov v Sarajevu. Ta dogodek je sprožil prvo svetovno vojno, ki je močno vplivala tudi na usodo Slovencev.

Franc Ferdinand je bil znan kot naklonjen Slovanom v monarhiji. Po njegovih načrtih bi Avstro-Ogrska prešla iz dvojne v trojno monarhijo, kjer bi Slovani (tudi Slovenci) dobili večjo avtonomijo in politične pravice. S tem bi se okrepil položaj slovenskega naroda znotraj imperija.

Zakaj je bil atentat usoden za Slovence?

Srbski nacionalisti so videli Franca Ferdinanda kot oviro za uresničitev ideje o veliki Jugoslaviji, pod srbskim vodstvom. Njihov cilj je bil združiti Južne Slovane – tudi Slovence – v skupno državo, kjer bi prevladovala Srbija. Namreč, umor prestolonaslednika naj bi zaprl vrata tej zamisli.

Velja vedeti, da se je srbski vpliv nad slovenskimi deželami začel širiti že ob koncu 19. stoletja. Vojni poveljnik Dragutin Dimitrijević – Apis je že tedaj načrtoval oblikovanje Jugoslavije. Po prvi svetovni vojni so se ti načrti uresničili – najprej s Kraljevino SHS, nato Kraljevino Jugoslavijo, in po drugi svetovni vojni s komunistično Jugoslavijo, kjer so Srbi ohranili močan vpliv.

Kaj bi se zgodilo, če do atentata ne bi prišlo?

Če bi Franc Ferdinand preživel in postal cesar, bi po mnenju mnogih Slovenci dosegli:

• večjo avtonomijo znotraj Avstro-Ogrske,
• boljše gospodarske razmere (primer: današnja Avstrija),
• ohranitev Primorske in Koroške znotraj slovenskega prostora,
• izognili bi se mnogim žrtvam prve in druge svetovne vojne,
• ne bi bili podvrženi velikosrbski politiki in prisilni jugoslovanski identiteti.

V njegovem najožjem krogu zaupnikov – t. i. Belvederskem krogu – je bilo več pomembnih Slovencev: politik Ivan Šusteršič, pravnik Ivan Žolger, obrambni strokovnjak Josip Pogačnik, admiral Anton Haus in arhitekt Maks Fabiani. Med njimi je bil tudi duhovnik Ivan Avguštin Žibert, spovednik Ferdinandove žene Zofije.

Cankar o nevarnosti Jugoslavije – Slovenski pisatelj Ivan Cankar je že leta 1918 svaril pred združitvijo s Srbijo. Na enem zadnjih političnih zborovanj je izrekel znamenite besede: “Ujedinjenje po srbsko bo za Slovence usodno.” Po govoru je bil hudo pretepen in kasneje umrl. Uradna različica je trdila, da je šlo za bolezen, a številni viri nakazujejo politično ozadje dogodka. Tudi danes si je v Cankarjevem domu mogoče ogledati njegovo posmrtno masko z vidnimi poškodbami.

Poskusi atentatov na Franca Ferdinanda – Med letoma 1902 in 1910 so bili izvedeni trije neuspešni atentati na Franca Ferdinanda. Leta 1910 so ga srbski nacionalisti skušali ubiti v Moravski Ostravi, kjer je obiskal vojaško parado. Atentator Pero Golić je zgrešil in zadel generala ob njem. Podobna neuspešnost je zaznamovala tudi atentat v Sarajevu, dokler ni Gavrilo Princip 28. junija 1914 uspel izvesti smrtonosni strel.

Posledice atentata in prve svetovne vojne

• 16 milijonov mrtvih, med njimi vsaj 30.000 Slovencev.
• Gospodarska kriza, lakota in množične migracije.
• Vzpon fašizma in nacizma, izguba slovenskih ozemelj (Primorska, Koroška).
• Notranji razkol med Slovenci, zlasti med drugo svetovno vojno.
• Dolgotrajno podrejanje srbskemu vodstvu v Jugoslaviji.
• Izbris prve svetovne vojne iz zgodovinskega spomina v času komunizma.

Zgodovinsko vprašanje, ki ostaja odprto!

Če Srbi ne bi izvedli atentata, če ne bi bilo vojne – bi lahko Slovenci ohranili več ozemlja, hitreje dosegli lastno državo in bili del evropskega sveta že prej? To vprašanje ostaja odprto, a odgovori nanj kažejo na drugačno, morda svetlejšo pot. Pot, ki pa je bila morda prekinjena 1. decembra 1918 z združitvijo Države Slovencev, Hrvatov in Srbov. /Objavi priplavila ML in JT – Ljubljanske novice ob 111 letnici atentata na Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo, 28.6.2025/