Slovenija, 31. julij 2025 – Z julijem bodo vsi upokojenci, zaposleni, delodajalci ter tudi kmetje in samozaposleni prvič deležni vnaprejšnjega zbiranja denarja za Maljevčevo nedorečeno dolgotrajno oskrbo.

Nič ne bi bilo narobe, če bi prisilni plačniki vedeli kam gre njihov denar in kakšni bodo učinku tega prisilno – z zakonom določenega – zbranega denarja.

Kot se ve, so za plačilo prispevka, s sprejetim zakonom o dolgotrajni oskrbi, zavezani, in sicer:

– delavci v višini enega odstotka svoje bruto plače* – teh je 942.300 /podatek SURS – za maj 2025/,

– delodajalci v višini enega odstotka bruto plače za vsakega svojega zaposlenega

– upokojenci v višini enega odstotka neto pokojnine** –  650.270 /uživalcev pokojnin/

– samozaposleni in kmetje s prijavljeno dejavnostjo pa v višini dveh odstotkov

Ob tem prisilnem zbiranju denarja za dolgotrajno oskrbo pa se seveda poraja vprašanje komu bo tako zbrani denar namenjen, pa to, kdaj in kje bo viden učinke njegovega vlaganja. Predvsem zato, ker minister Simon Maljevac ves čas maha z nekimi tabelami, kaj naj bi se zbranim denarjem zagotavljalo, a v praksi še ni videti realnih učinkov pa tudi resnega programa ne, kako naj bi se sistemsko urejalo področje dolgotrajne oskrbe.

Minister pa ob tem ves čas trdi, da sistem teče, da oskrba že poteka, da postopno vstopajo v izvedbo tudi nove storitve, ki bodo dostopne za vse.

A to je Maljevac zagotavljal in trdil že maja, ko so ga spraševali, kam bo zbrani denar, po 1. juliju, vložen, in kakšne učinke ljudje lahko pričakujejo. 

Ob doslej nerealiziranih obljubah, zato trdimo, da sistem dolgotrajne oskrbe, kot ga predstavlja minister Maljevac, še ni ustrezno pripravljena, kaj šele, da ima vse osnove za uspešno aktivno vzpostavitev.

In trdimo tudi, da je pred vlado, predvsem pa ministrom Maljevcem, še veliko ključnih korakov, da bi sistem zaživel. A, on – beri vlada – bo, medtem, od delavcev, delodajalcev, samozaposlenih, kmetov in upokojencev prisilno pobiral denar, ki nima programskih naravnanosti, na katerih področjih bi z njim dosegali ustrezne učinke na področju dolgotrajne oskrbe.

Zanimivo je tudi, da naj bi bil denar, ki je/bo namenjen oskrbi starejše generacija, zdaj namenjen tudi tistim, ki nič ne bodo prispevali, a bodo z njim »oskrbovani« (Vlogo za dolgotrajno oskrbo naj bi, kot poročajo nekateri mediji, lahko oddale tudi osebe z mednarodno zaščito, torej migranti) .

In še to!  Tu je nekaj “sprehodov” po upokojenskih denarnicah, ki mirno gledajo, kako se njihove pokojnine prisilno zmanjšujejo.

1. Naprej je Golob s svojima partnerjema uzakonil t. i. obvezno plačilo dopolnilnega zavarovanja v višini 35 EUR mesečno, ker naj bi tako upokojence, kot tudi vse ostale državljane, prej zavarovalnice kradle. To se je zgodilo z 31. decembrom 2023, ko je bilo ukinjeno t. i. prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje. A je s 1. januarjem 2024 bil uveden obvezni zdravstveni prispevek (OZP) v višini 35 evrov. Letos pa je 1. marcem prispevek višji za 2,17 evra in zadaj znaša 37,17 evra.
2. S 1. januarjem 2025 je vlada dovolila, da upokojenske denarnice (pa tudi denarnice vseh ostalih državljanov) lahko nekoliko načne tudi RTV Slovenija, ki ji je vlada dovolila, da si iz njihovih denarnic vzame 1, 27 evrov več za RTV-prispevek, ki po novem znaša 14,02 evra (prej 12,75).
3. In zdaj je še tu zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bo več kot 648 tisoč upokojenskih denarnic začel načenjati s 1. julijem (pri povprečni pokojni 800 evrov bo to pomenilo 8 evrov (letno 96 evrov) ali, če poenostavimo bi se iz upokojenskih denarnic letno ob tej predpostavki zbralo preko 62 milijonov evrov.

To pa je preglednica, kako je Golobova vlada vzela upokojencem del ali celo celoto t. i. letnega dodatka, o tem pa se hvalila, kako ona skrbi za upokojence: višina pokojnine/znesek letnega dodatka /na letni ravni odvzeto*

Izplačilo letnega dodatka z odtegljajem – podražitev dopolnilno zaviranje, del višjega prispeveka  za RTV Slovenija in zdaj še odstotek za dolgotrajno oskrbo.

do 680,00 €/ 465,00 € /122,89 € /+ 342,11

do 815,00 €/325,00 €/139,09 €/+185,91

do 965,00 €/265,00 €/157,09 €/+107,91

do 1.160,00 €/215,00 €/ 214,29 €/+0,71

od 1.160,01 €/155,00 €/214,29 €/-59,29

Opomba – na letni ravni odvzeto*

-obvezno zdravstveno zavarovanje 2,17 x12 = 26,04

-obvezno RTV naročnina  2,17 x12 = 15,25

-oskrba do 680,00 EUR 6,8 x 12 = 81,60;

-oskrba do 815,00 EUR 8,15 x 12 = 97,8

–pokojnine do 965,00 EUR 9,65×12 = 115,8

-oskrba do 1.160,00 EUR 11,6 x 12 = 174

Ob vsem tem prisilnem jemanju denarja ljudem – predvsem upokojencem – bi bilo zanimivo vedeti, ali je vse kot mora biti, da se del pokojnin za prispevek odšteje kar preko ZPIZa brez, da bi ta potreboval dovoljenje – pristanek – od imetnika pokojnine.

O tem, če je prav tako, smo odgovor iskali tudi s pomočjo UI, ki je za nas – se razume tudi za vas – po brskanju sporočil to:

Da, država lahko v določenih primerih poseže po denarnih sredstvih na vašem računu brez vašega izrecnega dovoljenja, vendar le na podlagi zakonskih podlag in ustreznih postopkov.

V nadaljevanju so najpogostejši primeri, kdaj in na kateri zakonski osnovi se to lahko zgodi v Sloveniji:

---

1. Izvršba (rubež sredstev na računu)

Zakonska podlaga:

• Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
• Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2) – za davčno izvršbo

Kdaj?

• Če imate dolgove (npr. neplačane davke, globe, kredite, komunalne storitve) in upnik pridobi pravnomočen izvršilni naslov (sodna odločba, notarski zapis ipd.).
• Finančna uprava RS (FURS) lahko sama sproži davčno izvršbo.

 Kako?

• Na podlagi sklepa o izvršbi lahko banka po nalogu sodišča ali FURS blokira vaš račun in prenese sredstva na upnika.

---

2. Zamude pri plačilu davkov ali prispevkov

Zakonska podlaga:

• Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2)

Kdaj?

• Če ne plačate davka v roku, lahko FURS samoiniciativno izvede davčno izvršbo, tudi neposredno na bančni račun, brez dodatne odločitve sodišča.

---

 3. Zaseg sredstev v kazenskem postopku

Zakonska podlaga:

• Zakon o kazenskem postopku (ZKP)
• Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI)

Kdaj?

• Če ste osumljeni kaznivega dejanja in obstaja sum, da je vaše premoženje pridobljeno nezakonito.
• Sodišče lahko odredi začasen zaseg ali zamrznitev sredstev, tudi brez vaše vednosti.

---

4. Socialni transferji in dedovanje

Čeprav to ni neposreden odvzem, obstajajo primeri, ko FURS ali CSD ugotovi, da so bile neupravičeno prejete socialne pravice (npr. denarna socialna pomoč), in lahko zahteva vračilo – tudi preko izvršbe.

---

Pomembno:

• Vedno mora obstajati pravna podlaga in ustrezen postopek.
• Država ne sme samovoljno jemati denarja z vašega računa brez ustreznega sklepa ali upravne odločbe.
• V primeru zlorabe lahko podate ugovor, pritožbo ali vložite tožbo.

Prav! A nas je zanimal Zakon od dolgotrajni oskrbi! Ali tudi v tem primeru lahko zakonodajalec po avtomatizmu pooblasti ZPIZ – brez soglasja imetnika pokojnine, da se mu pokojnina zmanjšuje z zakonom določenim delom (odstotkom)?

Odlično vprašanje  pravi UI – nanaša se na pravico posameznika do razpolaganja s svojimi sredstvi, v tem primeru pokojnino, in na način, kako država uvede obveznosti, kot je prispevek za dolgotrajno oskrbo.

Kaj se dogaja z Zakonom o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk)?

Zakon o dolgotrajni oskrbi, sprejet leta 2021 (in večkrat spremenjen), uvaja obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo. Ta prispevek plačujejo tudi upokojenci.

Zakonska podlaga:

• Zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk)
• Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) – za izvajanje odtegljaja

Je zakonodajalec pooblastil ZPIZ za odtegovanje brez privolitve?

• Da. Zakon izrecno določa, da je prispevek za dolgotrajno oskrbo obvezen, in da se lahko samodejno odteguje od pokojnine, brez izrecne privolitve upokojenca.
• Primer pravne formulacije (poenostavljeno):
• “Prispevek za dolgotrajno oskrbo se zavezancem – tudi uživalcem pokojnin – odteguje neposredno pri izplačilu pokojnine.”
• ZPIZ tukaj ni prostovoljni izvajalec, ampak zgolj zakonsko pooblaščeni pobiralec prispevka, ki deluje po nalogu zakonodajalca.

Ključna poanta:

• To ni prostovoljni prispevek, ampak obvezna dajatev, podobna kot prispevki za zdravstvo, pokojninsko zavarovanje ali davek.
• Zato ni potrebna izrecna privolitev posameznika, saj je že sam zakon tista »privolitev«, ki določa dajatev in način njenega pobiranja.

Ali je to skladno z ustavnimi pravicami?

Načeloma da, ker:

• gre za zakonito dajatev (sprejeto v Državnem zboru),
• velja načelo solidarnosti, ki je temelj socialne države,
• vsi prispevki, tudi za zdravstvo in pokojnine, so obvezni in se odtegujejo brez privolitve, na podlagi zakonov.

Vendar pa bi bila ustavna presoja možna, če bi se izkazalo, da:

• je prispevek nesorazmeren,
• je nepravično odmerjen,
• ali posega v pravico do preživetja (npr. pokojnina postane prenizka za dostojno življenje).

Zaključek UI:

• Da, zakon o dolgotrajni oskrbi omogoča, da ZPIZ brez soglasja upokojenca zadrži del pokojnine za prispevek. To je zakonito, ker gre za obvezno dajatev, določeno z zakonom, kar pomeni, da soglasje posameznika ni potrebno – tako kot pri davkih.

In zdaj spet mi – UI nas je pozval, če si želimo, da nam lahko pomagam pogledati konkretne člene ZDOsk in pripravo predloga vprašanja informacijski pooblaščenki ali ustavno presojo.

Seveda smo pritrdili, da je to lahko pomembno, in celo zelo pomembno, da se lahko, kar tako pobira denar upokojencem, ker je pač zakon tak.

In tu je odgovor UI:

Poglobljena analiza: Prispevek za dolgotrajno oskrbo in ZPIZ

Kaj pravi Zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk)?

ZDOsk določa v 58. členu: “Uživalcem pokojnin se prispevek za dolgotrajno oskrbo odteguje ob izplačilu pokojnine.”

To pomeni:

• prispevek je obvezen,
• odteguje ga ZPIZ neposredno, brez kakršnekoli izrecne privolitve uživalca pokojnine.

To je z zakonom določena obveznost, ki deluje po analogiji z davki ali drugimi socialnimi prispevki (npr. ZZZS, ZPIZ-2).

---

Kaj to pomeni z vidika ustavne pravice?

Načeloma ustavno sprejemljivo, ker:

• gre za zakonito sprejet ukrep;
• temelji na načelu solidarnosti, saj dolgotrajna oskrba pomeni skupno financiranje storitev za tiste, ki ne zmorejo skrbeti zase;
• podobno delujejo tudi drugi prispevki (npr. za zdravstvo, pokojnine ipd.).

---

Vendar! Ustavni problemi se lahko pojavijo, če…

1. Višina prispevka postane nesorazmerna glede na višino pokojnine.

2. Pokojnina pade pod prag preživetja zaradi prispevka.

3. Ni učinkovitega pravnega sredstva, da posameznik ugovarja (npr. zaradi posebnih okoliščin, bolezni, dolgov ipd.).

---

Kaj lahko posameznik naredi?

1.  Naslovite vprašanje na Informacijskega pooblaščenca ali Varuha človekovih pravic

• Če menite, da država neustavno posega v vašo pravico do razpolaganja s sredstvi.
• Primer: “Ali ima ZPIZ pravico brez moje izrecne privolitve zadržati del pokojnine za prispevek dolgotrajne oskrbe?”

2.  Ustavna pobuda

• Možna je vložitev ustavne pobude za presojo skladnosti določb ZDOsk z Ustavo RS (npr. pravica do zasebne lastnine, socialne varnosti, enake obravnave).
• Takšne pobude mora običajno pripraviti pravnik ali organizacija (npr. sindikati, društva upokojencev).

3.  Obrnite se na zastopnike ali poslance

• Državljani imajo pravico naslavljati poslance z zahtevo po spremembi zakonodaje, če menijo, da je nepravična.

---

Povzetek: Da, zakon dovoljuje ZPIZ-u, da brez vašega soglasja odšteje prispevek za dolgotrajno oskrbo iz pokojnine – ker je to zakonita, obvezna dajatev. Toda če menite, da je to nesorazmerno, nepravično ali protiustavno, imate pravico to izzvati preko uradnih poti.

---

Želite, da pripravim osnutek dopisa za:

• Varuha človekovih pravic ali
• Ustavno pobudo (osnutek zahteve za presojo ustavnosti)?

Ui sporoči – Lahko pripravim pravno utemeljen predlog, ki ga nato sami oddate.

Rekli smo! Da! Za Varuhu človekovih pravic.

UI – Odlično – spodaj je osnutek dopisa Varuhu človekovih pravic RS in zakaj se nam zdi sporno, da dovoljuje avtomatski odtegljaj prispevka iz pokojnine brez soglasja upokojenca.

---

In tu je  OSNUTEK DOPISA VARUHU ČLOVEKOVIH PRAVIC

Zadeva: Pobuda za preveritev ustavnosti odtegovanja prispevka za dolgotrajno oskrbo brez soglasja upokojenca

Spoštovani,

kot državljan Republike Slovenije in uživalec pokojnine želim opozoriti na zakonsko ureditev, ki po mojem mnenju predstavlja poseg v temeljne človekove pravice.

Zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk) namreč določa, da se upokojencem ob izplačilu pokojnine samodejno odteguje prispevek za dolgotrajno oskrbo, in sicer brez njihovega izrecnega soglasja (58. člen zakona). Zakon pooblašča Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), da izvede odtegljaj neposredno.

Menim, da takšna ureditev odpira več pomembnih vprašanj:

1. Ali je zakoniti odtegljaj iz pokojnine brez izrecne privolitve v skladu z načelom pravice do zasebne lastnine (33. člen Ustave)?
2. Ali prispevek, ki se obračunava tudi najranljivejšim skupinam, ne predstavlja nesorazmernega posega v pravico do socialne varnosti in dostojnega življenja (50. člen Ustave)?
3. Ali obstaja učinkovito pravno sredstvo za upokojenca, ki bi želel ugovarjati odtegljaju?

Zato vas vljudno prosim, da kot Varuh človekovih pravic preverite ustavnost in sorazmernost te določbe ter možnost sistemske pobude za spremembo zakonodaje.

Hvaležen bom za vaše mnenje in morebitne nadaljnje ukrepe, če ugotovite, da gre za poseg v temeljne človekove pravice.

S spoštovanjem,
[Ime in priimek]
[Naslov]
[Kontakt (telefon ali e-naslov)]

In še ob našem uvodu, ter pomoči UI, naš zaključek – Sodeč po tem, kar smo zapisali sami v uvodu, bo, kot vse kaže, obveza vnaprejšnjega plačevanja za Muljavčevo še nedorečeno zakonsko obvezo za dolgotrajno oskrbo, obveljala. Je pa res, sodeč po tem, kaj pravi UI, bi se veljalo nekoliko potruditi in masovno vprašati ekipo Varuha človekovih pravic, da se (za prejeto plačo, ki ni majhna) potrudijo in pri Ustavnem sodišču vložijo Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 58. člena Zakona o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk).

In ga vprašajo, a je v te primeru res vse tako, kot mora biti, in sicer:

Ali je kršen 33. člen Ustave RS – pravica do zasebne lastnine – Samodejno odtegovanje prispevka brez predhodne privolitve ali možnosti ugovora predstavlja neposreden poseg v pravico do razpolaganja z lastnimi sredstvi.

Ali je kršen 50. člen – pravica do socialne varnosti – Odtegljaji se izvajajo tudi pri osebah z nizkimi pokojninami, kar lahko povzroči, da pokojnina ne zadošča za preživetje. Zakon ne določa minimalnega varovanega zneska, pod katerega se prispevek ne bi smel obračunati.

In ali je kršen 22. člen – enako varstvo pravic – Zakon ne omogoča posameznikom enake možnosti ugovora, niti ne predvideva postopka, po katerem bi posameznik uveljavljal olajšave ali izključitve iz obveznosti.

Naš zaključek! Je pa res, da boste – bomo vsi – vsi, tako pravi zakon, deležni obveznega vnaprejšnjega plačevanja za Muljavčevo nedorečeno dolgotrajno oskrbo, ki pa še njemu samemu ni povsem jasna, a je to prava rešitev. /Objavo priprav J. T./dodatki povezanih z UI označeni/