Litva/Vilnius, 1. avgust 2025 – Nedavne raziskave kažejo, da bi se moralo energetsko načrtovanje preusmeriti – od optimizacije posameznih stavb k upravljanju celotnih mestnih blokov s skupno energetsko infrastrukturo. Toda brez usklajevanja v realnem času med sistemi za upravljanje energije tudi najbolj povezana mestna območja še naprej zapravljajo energijo, sporočajo iz Litovskega podjetja Exergio.

Namreč, mesta zdaj predstavljajo 75 % svetovne porabe energije in 80 % emisij CO₂, v skladu s pregledom, objavljenim v reviji Sustainable Futures Journal julija 2025. Raziskovalci pravijo, da zmanjšanje porabe energije zahteva upravljanje s tem, kako celotne soseske proizvajajo, delijo in porabljajo energijo.

Vendar pa nekatera mesta ta pristop na ravni celotne soseske že uvajajo v prakso. Recimo Amsterdam in København sta vodilna s pozitivnim učinkom uporabe energije v t.i. (PED) – conah, in sicer, ko jim uspeva proizvesti več energije, kot je porabijo. Ta območja združujejo stanovanjsko, maloprodajno, prometno infrastrukturo in pisarniške prostore ter tvorijo kompleksne ekosisteme mešane rabe.

»Prepričani smo, da se bo pojavilo vedno več mešanih sosesk – vendar jih ne moremo obravnavati enako kot posamezne stavbe. Kompleksnost ustvarja nove izzive,« pravi Donatas Karčiauskas, izvršni direktor podjetja Exergio , ki razvija platforme, ki temeljijo na umetni inteligenci, za optimizacijo energije v poslovnih stavbah. »Če si prizadevamo za globalne spremembe, potrebujemo enoten sklop pravil o upravljanju z energijo.«

Priročnik Mednarodne agencije za energijo (IEA) o politiki energetske učinkovitosti za leto 2025, objavljen junija, poudarja, da ima nacionalna politika temeljno vlogo pri omogočanju energetsko učinkovitih urbanih sistemov.

Poudarja pomen usklajenih predpisov, gradbenih predpisov in okvirov za digitalno izmenjavo podatkov – vse to je potrebno za sodelovanje lokalnih prizadevanj in doseganje rezultatov v celotnih okrožjih.

»Ko se nacionalne in občinske strategije uskladijo, lahko mesta hitreje preidejo od politike do izvedbe. Tudi v tehnično naprednih okrožjih še vedno opažamo, da se energija uporablja ob napačnem času ali na napačnem mestu,« je dejal Karčiauskas. »Digitalni nadzor igra večjo vlogo kot le orodje za učinkovitost. V bistvu gre za to, kako stavbe izmenjujejo podatke in se odzivajo druga na drugo. V območjih mešane rabe je prav ta izmenjava podatkov tisto, kar loči pametne sisteme od potratnih.«

Primeri tega pristopa se že pojavljajo v praksi, pogosto imenovani »urbani laboratoriji za življenje« – prostori, kjer mesta preizkušajo ne le novo opremo, temveč tudi nove sisteme krmiljenja. Nekateri zdaj vključujejo sončno hlajenje, v stavbe integrirano fotovoltaiko, napovedno upravljanje HVAC in spremljanje okrožja v realnem času.

Vendar pa se učinkovitost delovanja razlikuje, pogosto zaradi interakcije teh sistemov, kažejo študije.

Karčiauskas trdi, da je izbira tehnologije manj pomembna kot način upravljanja porabe energije in kako se ti podatki uporabljajo v celotnem okrožju. Kot naslednji korak izpostavlja prilagodljivo krmiljenje – kjer sistemi spreminjajo količino energije, ki jo porabijo, glede na to, kaj se dogaja v danem trenutku.

»To pomeni gradnjo sistemov, ki se dinamično odzivajo na vreme, zasedenost, pritisk na omrežje in lokalno povpraševanje. Nakupovalni center v času prometnih konic in poslovna stavba, ki je napol prazna na državni praznik, potrebujeta različne pristope – vendar v mnogih okrožjih njihovi sistemi še vedno delujejo, kot da se razmere nikoli ne spremenijo,« je dodal Karčiauskas.

Najnovejše študije podpirajo idejo, da bi lahko bila uvedba platform za optimizacijo energije, ki integrirajo velike podatke in komunicirajo med stavbami na tem območju, pravočasna rešitev, saj je umetna inteligenca že primerna za to nalogo.

»Naslednje desetletje urbane energije ne bo zaznamovano s tem, kako so stavbe zgrajene – temveč s tem, kako se obnašajo,« je zaključil. »Mesta morajo biti povezana, prilagodljiva in inteligentna, digitalni nadzor pa ponuja hitrejšo pot do tega – z uporabo tega, kar že imamo.«

Upati je, da se bodo tudi naša mesta povezala z strokovnjaki iz Litve in tako poskušala urejati stanja na področju potratnega razmetavanja z energijo.

Če bo ta objava prispela, da ušes naših lokalnih veljakov in njihovih strokovnjakov za energetiko dodajmo še ta podatek: Podjetje Exergio iz Litve se lahko pohvali z bogatimi izkušnjami na področju vzdrževanja stavb. Ob tem sporoča, da se zaveda pomanjkljivosti konvencionalnih pristopov in uvaja sistem, ki ga poganja umetna inteligenca in analizira podatke o stavbah v realnem času, kar omogoča informirano odločanje in prinaša do 20 % prihrankov energije. Ta inovativna rešitev presega statične sisteme in zagotavlja prilagodljive odzive stavb na okoljske dejavnike, s čimer optimizira porabo energije, ne da bi pri tem ogrozilo udobje ali operativno učinkovitost.

Seveda mi s to objavo nikomur ne vsiljujemo nasvetov, kaj naj stori, ker to ni v naši domeni. Je pa v naši domeni to, da objavimo ideje in rešitve, ki lahko imajo pozitivni učinek tudi pri nas./LN/ Sensus/