Slovenija, 6. avgust 2025- Statistični podatki so bili vedno odsev trenutnega stanja v družbi, saj uradna statistika zbira podatke, ki so relevantni v določenem času. In povezano s tem so pri našem Statističnem uradu pripravili kratek pregled o življenju v Sloveniji pred 50 leti. To pravi statistični pregled za leto 1975.

Statistični urad Republike Slovenije je lani praznoval 80-letnico obstoja. V tem dolgem obdobju je urad objavil skoraj nepregledno število objav. Nekatere so utonile v pozabo, marsikatera se je izgubila, večina podatkov pa se je ohranila in je v digitalizirani obliki na voljo na SURS-ovi spletni strani. Zbrani podatki odražajo trenutno stanje v družbi, saj je statistika odraz potreb politike, gospodarstva in družbe, zato je pogled v zgodovino lahko precej zanimiv. Tokrat smo zbrali nekaj podatkov izpred 50 let, torej iz leta 1975.

Leta 1975 se je rodilo natanko 30.000 otrok, 15.340 dečkov in 14.660 deklic. Matere so bile ob rojstvu otroka v povprečju stare 25,1 leta.

V tistem obdobju (1975–1979) je največ novorojenih dečkov dobilo ime Boštjan, Andrej ali Marko, največ deklic pa Nataša, Mateja ali Mojca.

Leta 1975 je bilo v Sloveniji 443 športnih organizacij, v katere je bilo včlanjenih 63.919 članov. Največ organizacij je bilo s področja nogometa (82), največ članov so pa imele strelske organizacije (13.377).

Če pogledamo revalorizirane cene nekaterih artiklov, ki so bili naprodaj leta 1975, ugotovimo, da je bilo za kilogram črnega kruha treba odšteti 1,12 EUR, za kilogram krompirja 1,24 EUR, za liter mleka 1,40 EUR, za likalnik pa 69,62 EUR.

Štiričlanska družina je imela leta 1975 v povprečju mesečno na voljo 2.110 EUR (revalorizirano). Največ izdatkov je bilo za hrano, 573 EUR. Član kmečkega gospodinjstva je tega leta v povprečju porabil 133 kg moke, 48 kg mesa in rib, 100 kg krompirja, 156 l mleka, 236 jajc ter 47 l vina.

Gozdarske organizacije so imele pred pol stoletja 631 avtomobilov, med njimi je bilo 316 tovornih. Posedovale so tudi 286 traktorjev in 2.641 motornih žag.

V gozdovih je bilo istega leta 5.400 jelenov, 73.400 srn, 13.200 gamsov, 288 medvedov, 3.500 divjih prašičev, 69.700 zajcev, 1.300 divjih petelinov, 1.250 ruševcev, 14.400 poljskih jerebic, 900 skalnih jerebov, 15.100 gozdnih jerebov in 73.000 fazanov.

Med drugim so tistega leta izdelali 49 milijonov parov nogavic, 890 ton usnja za podplate, 3,2 milijona zračnic za dvokolesa, 12.104 tone testenin, 9.240 ton bombonov in kakavovih izdelkov, 1,2 milijona hektolitrov piva, 4.729 ton kvasa, 2.727 ton jušnega koncentrata, 6.7 milijarde cigaret.

Leta 1975 je bilo med dokončanimi gradbenimi objekti med drugim 12 bazenov, 260 km cest, 2 predora, 59 ulic in trgov, 16 mostov (nadvozov, podvozov in viaduktov), 8 km železniških prog, 9 daljnovodov.

V Sloveniji je bilo 88 komunalnih organizacij, v katerih je delalo 10.155 zaposlenih. Pod komunalno dejavnost so spadala tudi kopališča in javna razsvetljava. V Ljubljani je bilo 5 javnih kopališč z 2.084 kabinami, leta 1975 so naštela 220.084 kopalcev. Poleg tega je bilo v prestolnici 13.656 svetlobnih teles, od tega jih je bilo 9.748 sodobnih.

Leta 1975 je bilo v Sloveniji 17 radijskih in ena televizijska postaja. Televizijskih naročnikov je bilo 370.512, radijskih pa 444.825. Med temi je bilo 397.033 naročnikov prvega radia, 50.792 pa naročnikov avtomobilskih radijskih sprejemnikov.

Pred pol stoletja je v Sloveniji delovalo 199 kinematografov, skupno je bilo na voljo 56.935 sedežev. Posnetih je bilo 19 domačih filmov, trije dolgometražni in 16 kratkometražnih. Poleg tega so uvozili 21 dolgometražnih filmov; največ, 8, iz ZDA.

V Sloveniji je bilo tedaj 29 bolnišnic in porodnišnic. Skupno so imele na voljo 13.465 postelj in so leta 1975 sprejele 282.345 bolnikov. Istega leta je bilo prijavljenih 41.100 primerov nalezljivih bolezni. Največ bolnikov, 10.194, je zbolelo zaradi mumpsa, 9.005 zaradi griže, 2.457 pa zaradi epidemičnega hepatitisa.

In še to! Statistični urad Republike Slovenije (kratica SURS) je slovenska vladna služba za izvajanje državne statistike. 19. avgusta 1944 je bil pri predsedstvu SNOS ustanovljen Urad za statistiko z namenom, da zbira in proučuje statistično gradivo z vseh področij gospodarskega in javnega življenja Slovenije. Ta datum Statistični urad Republike Slovenije praznuje kot začetek slovenske državne statistike. 16. junija 1945 je bil pri predsedstvu Vlade Ljudske republike Slovenije ustanovljen Statistični urad Slovenije.

Po osamosvojitvi Slovenije 1991 je začel zavod sodelovati na konferenci evropskih statistikov v okviru Združenih narodov. Isto leto so bili vzpostavljeni strokovni stiki s statističnim uradom Evropske unije. Z zakonom o državni statistiki 1995 so bili uvedeni statistični svet in sosveti, zavod pa se je preimenoval v Statistični urad Republike Slovenije in postal vladna služba. Leta 2002 se je SURS uskladil s pravnim redom EU, leta 2004 pa je slovenska državna statistika postala del Evropskega statističnega sistema (ESS)./LN in SURS/