Slovenija/Idrija, 7. avgust 2025 – Idrija s svojo okolico postaja vse bolj zanimiva za obiskovalce iz Slovenije in tujine, saj imajo kaj pokazati. Krajinski park Zgornja Idrijca, razgiban svet, ki sta ga izdolbli Idrija in Belca s pritoki, ima neizmerno bogastvo naravnih lepot, med katerimi je nekaj posebnega Divje jezero. Oddaljeno je približno tri kilometre od mesta živega srebra. Pri mostu ob sotočju Idrijce in Jezernice je urejeno manjše parkirišče, ob jezeru pa je dovolj informativnih tabel.

Divje jezero je eno najzanimivejših kraških jezer v Sloveniji, saj je nastalo nad izvirom iz podzemne jame. Zaradi svojih naravoslovnih značilnosti in posebnosti že 250 let privablja naravoslovce, od botanikov, geologov, gozdarjev in hidrologov do speleologov in jamskih potapljačev. Velik vpliv na raziskovanje narave v okolici Idrije je imel rudnik živega srebra, kjer so v njegovi 500-letni zgodovini službovali mnogi naravoslovci evropskega slovesa.

Znamenito in svetovno znano jezero je nastalo in se še oblikuje zaradi kraških procesov in tektonskih sil. Visoke stene plastovitega in nagubanega apnenca seka lepo viden navpični prelom v smeri sever-jug. Starost apnenca je določena iz ostankov fosilnih školjk, ki so živele v plitvem morju pred 110 milijoni let v geološki dobi spodnja kreda. Ta apnenec je zelo trden in kompakten, v vodi pa dobro topen. V njem so se oblikovali številni kraški pojavi. Ob prelomu pod strmo steno je nastala tudi kraška jama. Potopljene rove so raziskovali pogumni jamski potapljači do globine 164 metrov. Zaradi zahtevnih razmer raziskovanja je bilo med njimi tudi nekaj smrtnih žrtev.

In v čem je bistvo jezera, zaradi katerega pravimo, da je divje? Količina vode, ki pod pritiskom izvira iz jame, vpliva na višino vodne gladine jezera. Po obilnem deževju se na gladini oblikuje vodni stožec, ki spominja na vrenje. Ko je voda mirna in bistra, se vidi celo jamski vhod. Drugače povedano: ob suši se voda ‘stisne’ v jezerce pod mogočno skalno steno, ob visokih vodah pa jezero bruha veliko količino vode in pri tem oblikuje do 60 cm visok gobast klobuk. V takih razmerah prinaša voda tudi večje količine zraka, tako da spremlja bruhanje tudi posebno šumenje.

Okolica jezera je urejena kot prvi muzej v naravi pri nas. Jezero ni veliko, saj v dolžino meri 65, v širino pa 40 metrov, do sifona pa znaša globina 15 metrov. Temperature vode pozimi je 7,5 stopinj Celzija, poleti pa znaša na površju 17 stopinj. Še ena posebnost: iz jezera izteka najkrajša slovenska reka Jezernica, ki se po 55 metrih izliva v Idrijco. Kadar so nalivi močnejši v zgornjem toku Idrijce, lahko pride do nasprotnega pojava; jezero takrat deluje kot požiralnik.

V Divjem jezeru med drugim živi človeška ribica ali močeril, ki je največja jamska žival na svetu in edini evropski jamski vretenčar. Živi izključno na dinarskem krasu, Divje jezero pa je njeno najbolj severno nahajališče. Poleg ribice so potapljači v sifonu Divjega jezera našli še jamsko kozico, jamskega ježka in slepo jamsko stranico.

Na tem območju je mogoče najti več kot 150 vrst zemljepisno in ekološko različnih rastlin. Najzanimivejše so na nagubanem senčnem ostenju, ki se dviga iz vode. Med njimi so najimenitnejši endemit kranjski jeglič, rumeno milje, dvocvetna vijolica in alpska mastnica. Z dlakavim slečem, marjetičastolistno nebino in še katero tvorijo združbo, ki jo ponavadi srečujemo v Alpah. To so ostanki ledenodobne flore.

In še to! Ob tem zanimivem jezeru velja dodati še seznam vseh jezer, ki jih, ko boste pogledali seznam, res i malo. /Za vas se je potepal Primož Hieng