Slovenija, 16. avgust 2025 – Glede na stanje ekonomskih migrantov z Balkana v Sloveniji in Avstriji, kjer jih prav tako veliko – no več jih je le še v Nemčiji – smo si zastavili vprašanje, in sicer: Zakaj so ekonomski migranti z Balkana v Sloveniji (po njeni samostojnosti) drugačni od tistih v Avstriji (s čisto ekonomskimi namerami) in kaj to pomeni za prihodnost obeh držav.

Migracije iz Balkana so neprekinjen tok, ki povezuje Slovenijo, Avstrijo in jugovzhodno Evropo že desetletja. Od delavskih migracij v 70. letih, do današnjih ekonomskih in družinskih prihodov, so te selitve preoblikovale demografsko sliko in vplivale na gospodarstvo, jezik, kulturo in socialno politiko obeh držav.

1. In kaj pravijo številke?

Slovenija

• 9,2 % prebivalcev so tujci (2024).
• 78 % teh tujcev prihaja iz držav nekdanje Jugoslavije, največ iz Bosne in Hercegovine (43 %), Srbije in Kosova.
• Največji priliv v obalnih mestih (Koper, Izola, Portorož) ter v Ljubljani in Kranju, no tudi drugod po Sloveniji je opaziti vse več preselitvenih trendov (predvsem s Kosova in Bosne in Hercegovine).

Avstrija

• Kar 22 % prebivalcev Avstrije  je rojenih v tujini.
• Največji delež migrantov prijaha iz Nemčije, BiH, Turčije, Srbije, Sirije in Afganistana.
• Balkan predstavlja le 14–18 % vseh migrantov.

2. Zakaj prihajajo

Slovenija:

• 64,6 % migrantov pride zaradi zaposlitve.
• Najpogostejše panoge: gradbeništvo, proizvodnja, logistika, drugo.
• Prevladujeta moški spol in starost 25–44 let.

Avstrija:

• Le okoli 4 % dolgoročnih migrantov pride izključno zaradi zaposlitve.
• 16 % jih prihaja zaradi družinskih razlogov, 18 % humanitarnih, plus ~15 000 sezonskih delavcev letno.

3. Vključevanje v družbo

Jezik:

• Slovenija: zaradi sorodnih jezikov hitra komunikativna integracija.
• Avstrija: nemščina je zahtevnejša, kar podaljša proces integracije.

Trg dela:

• Slovenija: omejena mobilnost iz nižje kvalificiranih del v boljše pozicije.
• Avstrija: več poti napredovanja, a počasna zaradi jezikovnih in administrativnih ovir.

Stanovanjski vzorci:

• Slovenija: bližina delovnega mesta, manj izrazite etnične četrti.
• Avstrija: izrazite skupnosti v določenih mestnih okrožjih (npr. Favoriten, Ottakring na Dunaju).

4. Vplivi na družbo in gospodarstvo

Slovenija

• Kulturna bližina zmanjšuje napetosti – no pa tudi Slovenije ne zahteva resne prilagoditve.

Avstrija

• Večkulturnost bogati družbeno dinamiko, a večji izzivi pri socialni koheziji in integraciji v urbanih okoljih.

5. Kaj se lahko naučimo drug od drugega

• Slovenija bi lahko prevzela avstrijski model formalnih integracijskih tečajev in poklicnih prehodov in ne bi smela prepuščati stihijske prilagoditve, brez znanja jezika.
• Avstrija pa bi se lahko zgledovala po slovenski hitrosti integracije na področju kulture

Sklepno razmerje

• Demografsko: Avstrija ima 2,4× več tujcev v deležu prebivalstva kot Slovenija.
• Poreklo migrantov: V Sloveniji je delež Balkancev med tujci 4–5× višji kot v Avstriji.
• Struktura razlogov: Slovenija ~2/3 delovnih migracij; Avstrija bolj razpršena po kategorijah.
• Integracija: Slovenija hitreje jezikovno, Avstrija počasneje, a z več formalnih programov.
• Kulturni vpliv: Slovenija bolj homogena migrantska slika; Avstrija bolj raznolika, a z več potenciala za segregacijo.

Če povzamemo! Migracije z Balkana so v obeh državah del vsakdana, a njihov obraz različen. Namreč, če se želi izkoristiti njihov potencial in zmanjšati tveganja, potrebujemo premišljeno migracijsko politiko, ki razume lokalne specifike in se ne boji odprte javne razprave. Je pa res, da so Balkanci v Avstriji bistveno bolj prilagodljivi, ker menijo, da je to osnova uspešnosti v novem okolju.

Kar pa ne velja v Sloveniji, saj si ekonomski prišleki z Balkana Slovenijo še vedno predstavljajo, kot del »Jugoslavije« kjer potrebe po njihovi prilagoditvi v novi državi, da si zagotovijo ustrezen status skladno z zakonskimi pravili. Celo več, v veliko primerih si omišljajo, da mora biti obratno in da se mora lokalno prebivalstvo prilagajati njim. Ne, kulturi – ta jim pripada – ampak družbenim prilagoditvam./Članek je skupno delo Ljubljanskih novic in UI, ki temelji na uradnih podatkih SURS, Statistik Avstrije, OECD in Evropske komisije.