Slovenija, 16. avgust 2025 – 9. avgusta 2025 je Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES) objavila, da je omejila javni dostop do podatkov iz Registra dejanskih lastnikov (RDL). Kot je zapisano v javni objavi sprememba temelji na noveli Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-2C), ki določa, da podatki niso več dostopni vsem, temveč le ožjemu krogu upravičenih uporabnikov.

1. Kaj konkretno se je zgodilo?

• Od 9. avgusta 2025 je na portalu AJPES omejen javni dostop do podatkov iz Registra dejanskih lastnikov (RDL).
• Dostop imajo le:
  • zavezanci po Zakonu o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-2) — npr. banke, notarji, odvetniki, nepremičninske družbe, borznoposredniki;
  • organi pregona, nadzorni organi, sodišča, preiskovalne komisije DZ itd.;
  • fizične in pravne osebe, ki izkažejo upravičen interes v skladu z 51. in 51.a členom ZPPDFT-2, na podlagi vloge pri AJPES.

2. Zakaj Slovenija to uveljavlja?

a) EU pravni okvir in sodna praksa

• Sodišče EU je novembra 2022 odločilo, da popoln javni dostop do teh osebnih podatkov (ime, rojstvo, prebivališče itd.) pomeni nesorazmeren poseg v zasebnost in varstvo osebnih podatkov — soglasno s členoma 7 in 8 Listine EU.
• Zato je direktiva (EU) 2024/1640 (člen 74) spremenila prejšnje določbe — sedaj je aktiviran omejen dostop: le za subjekte z upravičenim interesom in po jasnem postopku.
• Kot posledica, ZPPDFT-2C implementira ta novi standard — Slovenija je morala do 10. julija 2025 v zakonodajo vnesti zahteve, kot jih jo nalagala omenjena direktiva

b) Uradna argumentacija Ministrstva za finance

• Ministrstvo zavrača očitke, da novela zmanjšuje transparentnost. Poudarjajo, da ostajata poln dostop zavezanim subjektom in organskim nadzornim institucijam.
• Dostop za novinarje in druge po upravičenem interesu bo možnost, kot pravijo, minimalno administrativno obremenitvijo, že v tej fazi — in po polnem prenosu vseh direktivnih določb do julija 2026 pa naj bil bo sistem še bolj avtomatiziran

Ta poteza pa odpira vprašanja o tem, ali Slovenija le sledi evropskim zahtevam za preglednost ali pa gre spet za pretirano zapiranje informacij, ki so ključne za nadzor nad sumljivimi tokovi kapitala.

In še enkrat na kratko  – Kaj se je zgodilo?

• Doslej: Registra dejanskih lastnikov (RDL) je bil javno dostopen prek AJPES, kar je omogočalo vpogled v strukturo lastništva pravnih oseb.
• Odslej: Dostop imajo le še organi pregona, nadzorni organi, zavezanci po zakonu (npr. banke, notarji, odvetniki) in posamezniki, ki dokažejo upravičen interes.
• Postopen prehod
  Tehnična nadgradnja sistema RDL (AJPES) za popolno skladnost se predvideva do julija 2026, kar zagotavlja nadzorovano in transparentno prehodno obdobje.

Ob navedenem smo se odločili pogledati tudi, kako je to urejeno v dveh državah članicah EU, Avstriji in Nemčiji (po njih se v Sloveniji praviloma vedno zgledujemo) in Švici, ki je za nas – saj veste – osnova, da bomo mi nekoč “druga Švica”?!

Avstrija

• Leta 2018 uveden register UBO (WiEReG).
• Po sodbi Sodišča EU novembra 2022 odstranjen spletni javni dostop.
• Od 1. septembra 2023 je dostop mogoč le po vlogi, z dokazanim upravičenim interesom in plačilom pristojbine.
• Kritiki opozarjajo, da to otežuje novinarske preiskave in civilni nadzor.

Nemčija

• Transparency Register je od 2021 popolnoma obvezujoč.
• Javnost lahko dostopa, vendar mora dokazati upravičen interes.
• Kršitve so strogo sankcionirane (do 1 milijon evrov kazni).
• Nemčija kljub omejitvam še vedno omogoča določen nivo transparentnosti, saj so pogoji za dostop jasni in postopki relativno hitri.

Švica (izven EU)

• Ni centralnega javnega registra.
• Podjetja sama vodijo register lastnikov z več kot 25 % deleža.
• Noben javni vpogled, dostop le znotraj podjetja in za pristojne organe.
• Kritizirana zaradi pomanjkanja transparentnosti, a politika ostaja nespremenjena.

Posledice omejevanja javnega dostopa v Sloveniji:

1. Manj možnosti za novinarske preiskave o sumljivih lastniških povezavah.
2. Težje sledenje spornim tokovom kapitala iz tujine, vključno z območij z višjim tveganjem (npr. Zahodni Balkan, Rusija).
3. Močan vpliv na civilno družbo – organizacije, ki spremljajo korupcijo, bodo odvisne od počasnih postopkov za pridobivanje dostopa.
4. Potencialni padec zaupanja javnosti v zmožnost države, da učinkovito preprečuje pranje denarja in politični vpliv tujih kapitalov.

Čeprav Slovenija z omenjeno omejitvijo dostopa neenako sledi Avstriji in Nemčiji, kritiki opozarjajo, da bi lahko ubrala bolj uravnoteženo pot:

• Ohraniti osnovni javni vpogled (ime, državljanstvo, delež), občutljive podatke pa zaščititi.
• Uvesti hitro in brezplačno potrditev upravičenega interesa za novinarje in NVO.
• Aktivno sodelovati z evropskimi organi pri razvoju enotnih standardov dostopa.

Zaključek – V imenu zaščite zasebnosti in skladnosti z evropsko sodbo se Slovenija podaja na pot večje zaprtosti lastniških podatkov. A če bodo vrata za javni vpogled preozka, se lahko poveča tveganje, da bodo tokovi nečistega kapitala in politični vplivi ostali neopaženi – vse do trenutka, ko bodo posledice že težko popravljive. Je pa iz osnovne odločitve razvidno, da v Sloveniji spet ravnamo, kot nam naročijo »oni tam zgoraj«. Lahko pa, da je razlog tudi ta, da je zaprtje do informacij pomembno zato, da bi se manj vedelo kdo postaja lastnik pri nas delujočih podjetij./LN/uporabljen tudi UI/