Slovenija, 31. avgust 2025 – Pravijo, da pesnik nikoli ne nagovarja »vseh povprek«, pač pa le izbrance po duhu, zato naj bi bil mnogim tudi težko razumljiv. A mi smo našli pesnika, ki svoja čustva izraža z besedami, ki so razumljive vsem in spodbujajo vse.
Gre za pesnika, ki je avtor enajstih pesniških zbirk: Sava šumi, Romantičen večer, Budne sanje, Pot do neba, Sopotniki, Srce na zidu, Odsev vrednot, Nadahnjenje, Ko te ni, Sem in Dar.
In kdo je pesnik, ki z nami vsako nedeljo “naredi” poetov korak? To je pesnik Srečko Čož, ki je tokrat za vas in za nas izbral te tri pesmi, in sicer:
ZADNJA NOČ
V tej zadnji zmotni noči
malo, malo mi natoči,
da ne bo tako bolelo
žalostno slovo,
ko bom osamljen,
šel omamljen
od preteklosti
z odprto rano
v neznano
in se mi bo zahotelo,
da po starem bo
v prihodnosti.
V tej zadnji noči
mi dolgo, dolgo toči,
potolaži me,
da ne bo tako težko,
pobožaj me po licih,
da bom zmogel iti,
bolečino skriti,
se po moško posloviti,
in reči, da bo šlo,
da bo nekako šlo.
Še sebi si natoči
in trči z mano,
za slovo,
ker ne bo drugače šlo
v tej zadnji noči:
ne zareži mi v odprto rano,
da izkrvavim na poti,
ko se bom priklanjal zmoti,
ker sem te spoznal,
ko sem ti vse dal
ko sem te izbral,
da bi živela srečno
in se ljubila večno.
Nič slabega ne reči,
dolgo mi le toči
v tej zadnji noči,
da ne bom pri moči
za žalostno slovo,
se v kot uležem,
in ob tebi
po nebesih sežem…
SKRIVNOST LJUBEZNI
Vselej polna miline
pred celim svetom,
v zrelih letih
in dobrih obetih,
skrivaš dno srca,
kjer čustva najine bližine
so doma.
Ni treba,
da naju kdo pozna,
da se razlaga glasno
najine namene,
vsakomur je jasno,
da skrivnosti ni
med nama
prav nobene.
Če zrelost let odmislim
in navihano pomislim,
sva le midva si skrivnost.
Ti skrivnosti ne izdajaš,
saj v njej se mi predajaš
s strastjo zaljubljene sirene;
skrivnosti ni med nama
prav nobene.
Kadar prilika nanese
na pogovor o ljubezni,
paziš, da te ne zanese
in se zdi zato ti prav,
da prepričljivo
se ponavljaš,
da rada me imaš
na svoj način.
Če zrelost let odmislim,
zaljubljeno pomislim,
ker sem tvoj
in srečen sem s teboj,
da sploh se ne zaveš,
kako neskončno dolgo
rada me imaš,
na meni všečen,
sramežljiv,
skrivnosten
in predvsem –
svoj zaljubljeni način.
NEPRIJETNI DNEVI
So dnevi,
ko s teboj mi ni prijetno,
ko tudi božanje
je bogokletno,
takrat mi je
še dihanje naporno.
Da nekaj storim,
bilo bi odgovorno,
a ne znam,
ker vselej se
stopim s tišino,
ki te zapelje
silovito med spomine,
da v njih obujaš
davne bolečine,
vidiš sivino
in premalo čutiš
časa tega lepega milino.