Ljubljana, 21. oktober 2025 – Raziskava »Evropske plačilne navade 2025« temelji na anketi 2200 finančnih odločevalcev v 11 evropskih državah in zagotavlja ažuren vpogled v plačilno vedenje fizičnih in pravnih oseb je pokazala:

• da je vsak četrti račun v Evropi plačan pozno (19 %) ali sploh ni plačan (5 %).
• da plačilna nedisciplina pušča hude posledice za podjetja – Skoraj polovica anketiranih (48 %) poroča o izgubi dobička.
• eno od petih podjetij pričakuje, da se bodo plačilne navade v naslednjih dveh letih še poslabšala.

Plačilne navade se po vsej Evropi slabšajo. Raziskava »Evropske plačilne navade 2025« skupine EOS, ki jo je Kantar izvedel v enajstih evropskih državah, kaže, da je 24 odstotkov vseh računov v Evropi plačanih z zamudo (19 %) ali sploh ne (5 %). V raziskavi izvedeni leta 2022, je bilo takih le 21 odstotkov (18 % z zamudo in le 3 % neizterljivih). Tudi v Sloveniji je 19 odstotkov računov plačanih z zamudo in 5 odstotkov neizterljivih.

Letos so razmere še posebej resne v Romuniji, kjer 29 odstotkov računov plačanih z zamudo ali neizterljivih. V Nemčiji, Švici in Franciji so razmere nekoliko boljše, saj je takšnih računov le okoli 21 do 22 odstotkov, vendar celoten trend ostaja zaskrbljujoč. Janez Klančar, direktor podjetja EOS KSI, Upravljanje terjatev d.o.o. pravi, da so posledice slabih plačilnih navad za podjetja resne.

48 odstotkov podjetij poroča o izgubi dobička, 46 odstotkov se jih je soočilo z višjimi stroški obresti, 22 odstotkov pa jih je bilo prisiljenih zmanjšati ali ustaviti naložbe. Delež podjetij, katerih obstoj je bil ogrožen, znaša 16 odstotkov; v Sloveniji ta delež naraste na 21 odstotkov. Klančar poudarja, da neporavnani računi ne predstavljajo zgolj zakasnelih prihodkov. Kot kaže raziskava, lahko vse večje število neplačil upnike privede do insolventnosti in ogrozi ohranitev delovnih mest.

Podjetja se odzivajo s krajšimi plačilnimi roki

Zaradi poslabšanja plačilnih navad so številna evropska podjetja skrajšala plačilne roke: v povprečju zdaj dovoljujejo le 31 dni za plačilo, v primerjavi z letom 2022, ko je bilo na voljo 37 dni.

Fizičnim osebam je v povprečju odobrenih 23 dni, medtem ko imajo pravne osebe za poravnavo računov časa 36 dni. Podatki za Slovenijo so sledeči: B2C 20 dni, B2B 35 dni v letu 2025. Leta 2022 pa so v Sloveniji imeli B2C 25 dni časa za plačilo, B2B pa 39 dni.

Kljub krajšim plačilnim rokom pa podjetja po vsej Evropi v povprečju čakajo še dodatnih 21 dni po zapadlosti računa, preden plačilo dejansko prejmejo. V Sloveniji znaša povprečna zamuda 22 dni. Pri poslovanju B2C povprečno 19 dni, pri poslovanju B2B pa 23 dni.

»Dlje ko morajo podjetja čakati na svoj denar, večja je verjetnost, da račun sploh ne bo plačan,« poudarja Klančar. »Plačilne navade v tem pogledu delujejo kot ključni indikator potencialnih neplačil.«

Zamude pri plačilih: strateška igra ali nadzor?

Študija razkriva, da fizične osebe najpogosteje zamujajo s plačili zaradi likvidnostnih težav (54 %) in pozabljivosti (51 %). Pravne osebe pa običajno plačujejo pozno, ker čakajo na plačila svojih strank (61 %) ali namerno izkoriščajo dobaviteljske kredite (57 %). Pomembna dejavnika sta tudi počasna obdelava (48 %) in prezadolženost (43 %). Poleg tega približno tretjina podjetij meni, da stranke namerno zamujajo s plačili.

Gospodarski obeti niso optimistični: 22 odstotkov anketiranih podjetij pričakuje poslabšanje plačilnih navad v naslednjih dveh letih, medtem ko jih le 12 odstotkov pričakuje izboljšanje. V Sloveniji 24 odstotkov podjetji pričakuje poslabšanje plačilnih navad, 13 odstotkov pa jih predvideva, da se bodo izboljšale.

Janez Klančar, direktor podjetja EOS KSI, Upravljanje terjatev d.o.o. izpostavlja, da postaja upravljanje terjatev vse bolj kompleksno in tvegano. Podjetja bi morala proaktivno zavarovati svojo likvidnost in razmisliti o sodelovanju s profesionalnimi ponudniki storitev izterjave dolgov. Kljub temu se le manjšina podjetji poslužuje zunanjega strokovnega znanja za upravljanje terjatev. Manj kot tretjina podjetij uporablja kombinirano strategijo notranjih in zunanjih zmogljivosti, medtem ko je le sedem odstotkov anketiranih navedlo, da so svoje aktivnosti izterjave dolgov v celoti prepustili profesionalnim zunanjim ponudnikom.

O raziskavi – Raziskava »Evropske plačilne navade 2025« temelji na anketi 2200 finančnih odločevalcev v 11 evropskih državah in zagotavlja ažuren vpogled v plačilno vedenje fizičnih in pravnih oseb. 

*) Omejena primerljivost zaradi spremenjene metode anketiranja in zmanjšanega števila držav.

Podrobnejši rezultati in grafi so predstavljeni v AKTIVNO povezanem PDF dokumentu. /LN/ Vir za objavo EOS KS/