Slovenija, 31. oktober 2025 – Danes je Svetovni dan varčevanja, ki so razglasili 31. oktobra 1924 na mednarodnem kongresu v Milanu. Na njem so se zbrali predstavniki hranilnic in njihovih podružnic iz 27 držav, med drugim z območja današnje Slovenije. Glavni namen kongresa je bil spodbuditi ljudi k varčevanju, predvsem v obliki vlog na računih v bankah in hranilnicah.

In tu je nekaj statističnih podatkov povezanih za varčevanjem. Gospodinjstva del svojega razpoložljivega dohodka porabijo za nakup trajnih in netrajnih potrošnih dobrin ter storitev (t. i. izdatki za končno potrošnjo gospodinjstev), preostali del pa namenijo varčevanju. S stopnjo bruto varčevanja prikažemo, kolikšen delež svojega razpoložljivega dohodka gospodinjstva privarčujejo.

V Sloveniji stopnja bruto varčevanja gospodinjstev lani 13,3-odstotna

Delež privarčevanega razpoložljivega dohodka je za leto 2024 znašal 13,3 %. S to stopnjo bruto varčevanja smo se po zadnjih podatkih Eurostata uvrstili v sredino lestvice članic EU, za katere so ti podatki na voljo. Najnižjo stopnjo so imeli na Slovaškem (5,9 %), najvišjo pa v Nemčiji (20,0 %). Višji kot za Slovenijo, sta bili tokrat stopnji za povprečje EU (14,6 %) in evrsko območje (15,3 %).

Rast finančnih sredstev gospodinjstev manjša kot predlani

Po podatkih Banke Slovenije so finančna sredstva gospodinjstev v Sloveniji (gotovina, vloge, delnice in drugo) lani znašala 87,2 mrd. EUR. V primerjavi z letom prej je njihova stopnja rasti malenkost upadla in sicer z 8,5 % na 8,4 %. Podobno kot v prejšnjih letih so se najbolj povečale bančne vloge, delnice in drug lastniški kapital ter sredstva v obliki zavarovanj in pokojninskih shem.

Struktura privarčevanih finančnih sredstev se v primerjavi s preteklimi leti ni bistveno spremenila. Največji delež so predstavljale bančne vloge (35,8 %), sledili so delnice in lastniški kapital (35,2 %) ter sredstva v obliki zavarovanj in pokojninskih shem (11,2 %). Delež gotovine je bil 9,1-odstoten.

Za primerjavo, gospodinjstva evrskega območja so imela v povprečju največji delež finančnih sredstev v obliki delnic in lastniškega kapitala (35,7 %), sledila so sredstva v obliki bančnih vlog (28,7 %). Opazno večji kot v Sloveniji je bil delež sredstev v obliki zavarovanj in pokojninskih shem (26,6 %), manjši pa delež gotovine (2,9 %).

Rast finančnih obveznosti gospodinjstev večja kot leto prej

Finančne obveznosti gospodinjstev (posojila in druge obveznosti) so po podatkih Banke Slovenije v 2024 znašale 18,5 mrd. EUR. Njihova stopnja rasti se je zvišala s predlanskih 4,7 % na 5,6 %. K povišanju je skoraj v celoti prispevala pospešena rast dolgoročnih posojil. Ta stopnja rasti se je v primerjavi z letom 2023 dvignila za 3,3 odstotne točke.

Obenem so dolgoročna posojila zajemala največji delež v strukturi finančnih obveznosti gospodinjstev, kar 82,3-odstotnega. Sledili so delež obveznosti iz naslova komercialnih kreditov in predujmov s 6,6 % ter deleža kratkoročnih posojil in drugih obveznosti, oba sta bila 5,5-odstotna.

Podobno strukturo finančnih obveznosti so imela v povprečju gospodinjstva evrskega območja. Največji delež obveznosti so obsegala dolgoročna posojila (87,1 %). Kratkoročna posojila in komercialni krediti s predujmi so imeli zelo podobna deleža – prva 3,2 %, drugi 3,1 %. Delež drugih obveznosti je bil 6,6-odstoten.

Rast potrošniških posojil se je približala rasti stanovanjskih

Po podatkih Banke Slovenije so stanovanjska posojila gospodinjstev v zadnjih desetih letih neprekinjeno naraščala. Z izjemo obdobja 2020–2022 je bila rast dokaj enakomerna. Lani so bile obveznosti iz naslova stanovanjskih posojil v primerjavi z letom 2014 večje za 60,8 %.

Potrošniška posojila gospodinjstev so se v opazovanem obdobju gibala nekoliko bolj neenakomerno. Poleg leta 2019 je bil izrazitejši porast zaznan v obdobju 2022–2024. Tako so se obveznosti zaradi potrošniških posojil lani v primerjavi z letom 2014 povečale za 58,3 % in se tako precej približale rasti pri stanovanjskih posojilih.

Prav tako so v obravnavanem obdobju neprekinjeno naraščala ostala posojila, in do leta 2024 zabeležila 33,9-odstotni porast, kar pa je bilo precej manj od porasta stanovanjskih in potrošniških posojil.

Struktura posojil se v celotnem obdobju 2014–2024 ni bistveno spreminjala. Največji delež so predstavljala stanovanjska posojila, v povprečju je ta znašal 62,5 %. Sledila so potrošniška posojila s povprečnim deležem 23,9 % in ostala posojila (13,6 %).

Povprečna zadolženost slovenskih gospodinjstev lani nekoliko večja

Zadolženost gospodinjstev v Sloveniji (merjena kot razmerje med finančnimi obveznostmi iz posojil in bruto razpoložljivim dohodkom) je lani znašala 40,4 %. V primerjavi z letom prej se je povečala za 0,9 odstotne točke, še vedno pa je ostala za skoraj polovico manjša od zadolženosti za povprečje evrskega območja, ki je lani znašalo 82,2 %./LN/Vir za objavo SURS/