Slovenija, 4. november 2025 – Po podatkih o pričakovanih pridelkih na dan 5. septembra 2025 bo letina večine poznih poljščin podpovprečna, pozne sadne vrste v intenzivnih sadovnjakih pa naj bi obrodile dobro. Pričakovani povprečni pridelek koruze za zrnje naj bi znašal 7,9 tone na hektar ali za 14 % manj kot lani.
Pričakovan podpovprečen pridelek koruze in poznega krompirja
Po podatkih o pričakovanih pridelkih na dan 5. septembra 2025 bo letina skoraj vseh poznih poljščin podpovprečna. Koruznega zrnja naj bi pridelali 7,9 tone na hektar, kar je za 14 % manj kot lani in za 11 % manj od povprečja zadnjega desetletja. Skupno naj bi ga na nekoliko večji površini kot lani (za 3 %) pospravili 340.670 ton ali za 12 % manj.
Vremenske razmere tudi za silažno koruzo niso bile ugodne. Pričakovani povprečni pridelek naj bi znašal 41,3 tone na hektar, kar je za desetino manj kot lani in za 9 % manj od povprečja zadnjega desetletja.
Skupni pridelek poznega krompirja naj bi letos tehtal približno 63.700 ton, kar je za 9 % manj od lanske letine. Pričakovani pridelek te poljščine naj bi v povprečju znašal 24,5 tone na hektar ali za 5 % manj od desetletnega povprečja.
Sladkorne pese bomo pridelali najmanj od leta 2019, ko smo jo ponovno začeli gojiti. Površina se je od lani zmanjšala za skoraj tri četrtine (74 %), prav tako naj bi obrodila za 16 % slabše. Na 38 hektarjih naj bi te nekdaj zelo pomembne poljščine pridelali manj kot 2.000 ton (tj. 51,9 tone na hektar).
Precej slabo leto za večino poznih oljnic
Soje bomo s skoraj 4.760 hektarjev pospravili predvidoma okoli 11.300 ton, s posameznega hektarja pa v povprečju 2,4 tone, kar je za 15 % slabše kot lani (2,8 tone na hektar) in za 14 % manj od povprečja zadnjih desetih let.
Tudi oljne buče naj bi obrodile nekoliko slabše, in sicer za 17 % v primerjavi z lani ter za 8 % pod desetletnim povprečjem. S posameznega hektarja naj bi pospravili 600 kilogramov suhih bučnih semen. Ker za liter bučnega olja potrebujemo v povprečju 2,5–3 kilograme semen, bi ga lahko letos s hektarja, posejanega z bučami, pridobili od 200 do 240 litrov.
Sončnice bodo obrodile podobno kot lani, 2,1 tone na hektar, kar je za desetino slabše v primerjavi z desetletnim povprečjem. Če bodo vremenske razmere do spravila ugodne, pričakujemo s 528 hektarjev približno 1.100 ton sončničnega semena.
Pridelek hmelja manjši
Letošnje vremenske razmere so neugodno vplivale tudi na hmelj. Hmeljarji naj bi z nekoliko manjše površine kot lani (za 3 %) pospravili za desetino manj te industrijske poljščine. Pričakovani povprečni hektarski pridelek, predvidoma 1,3 tone, je skoraj petino manjši od povprečja zadnjih desetih let.
Letina poznih sadnih vrst v intenzivnih sadovnjakih dobra, v ekstenzivnih pa skromna
Pridelek jabolk in hrušk, najpomembnejših poznih sadnih vrst pri nas, naj bi bil letos v intenzivnih sadovnjakih obilen.
Povprečni pridelek jabolk v tej vrsti sadovnjakov bo predvidoma tehtal 26,9 tone, kar je nekoliko več kot lani in za 18 % več od desetletnega povprečja. Skupno naj bi jih nabrali za okoli 50.700 ton. Dobro naj bi obrodile tudi hruške – 16,4 tone na hektar oz. za 17 % več v primerjavi s povprečnim pridelkom zadnjih desetih let. Skupni pridelek hrušk naj bi tehtal 3.442 ton.
Ekstenzivni sadovnjaki pa naj bi po lanski odlični letini letos obrodili skromneje. S posameznega drevesa naj bi obrali 24 kilogramov jabolk, kar je za 41 % manj kot lani in za četrtino manj od povprečja zadnjih desetih let. Tudi hruške naj bi obrodile skromno, za 27 % manj od desetletnega povprečja. Skupno naj bi v ekstenzivnih sadovnjakih nabrali približno 9.960 ton jabolk in 2.061 ton hrušk.
Vinogradniki pričakujejo večjo količino grozdja
V primerjavi z lanskim letom, ki je bilo izrazito neugodno za pridelavo grozdja, bodo povprečni pridelki belega grozdja odlični, vendar še vedno zgolj 3 % večji v primerjavi s povprečjem zadnjih desetih let. S hektarja vinograda naj bi v povprečju nabrali 6,5 tone belega grozdja, skupno okoli 62.600 ton.
Tudi rdeče grozdje bo obrodilo dobro – 6,2 tone na hektar je za 2 % več od desetletnega povprečja. S približno 4.230 hektarjev bodo vinogradniki predvidoma nabrali okoli 26.400 ton rdečega grozdja./LN/Vir za objavo SURS/
Pričakovani pridelek pomembnejših poznih poljščin, Slovenija
| 2025 | 2025 2024 | |
| t | stopnja rasti (%) | |
| Koruza za zrnje | 340.670 | -11,5 |
| Silažna koruza | 1.130.155 | -9,0 |
| Krompir – pozni | 63.735 | -9,0 |
| Buče za olje | 2.230 | -11,9 |
| Sončnice | 1.096 | -8,5 |
| Soja | 11.294 | -3,0 |
| Hmelj | 2.042 | -10,2 |
| Sladkorna pesa | 1.951 | -78,2 |
Pričakovani pridelek poznega sadja v intenzivnih sadovnjakih, Slovenija
| 2025 | 2025 2024 | |
| t | stopnja rasti (%) | |
| Jabolka | 50.692 | 0,1 |
| Hruške | 3.442 | -4,8 |
| Ameriške borovnice | 437 | 9,8 |
| Maline | 161 | 8,1 |
Pričakovani pridelek poznega sadja v ekstenzivnih sadovnjakih, Slovenija
| 2025 | 2025 2024 | |
| t | stopnja rasti (%) | |
| Jabolka | 9.957 | -41,0 |
| Hruške | 2.061 | -39,2 |
| Češplje in slive | 2.057 | -17,5 |
Pričakovani pridelek grozdja v vinogradih, Slovenija
| 2025 | 2025 2024 | |
| t | stopnja rasti (%) | |
| Grozdje – skupaj | 88.985 | 31,3 |
| belo grozdje | 62.588 | 33,7 |
| rdeče grozdje | 26.398 | 25,8 |