Dunaj, 14. november 2025 – Na Dunaju imajo ob vseh zgodovinskih zanimivostih tudi spominsko območje, ki se nahaja v parku Ostarrichi, osrednjem prostoru ob kampusu Univerze na Dunaju.
In za kakšno območje gre, ki je tako pomembno? Gre za obeležje, imenovano »zid imen«, ki so ga odprli 9. novembra 2021, in sicer ob 83. obletnici pogroma imenovanega » Kristalnacht « (kristalna noč) leta 1938, ko je bilo na področju Avstrije, pretežno Dunaja, v obdobju let 1938 do 1945, umorjenih 64.440 judovskih otrok, žensk in moških v času holokavstom v Avstriji.
Leta 2018 se je avstrijska vlada odločila (torej po 80 letih), postaviti spomenik (stroški gradnje so znašali 5,3 milijona evrov, gradnja se je začela poleti 2020 in je bila končana oktobra 2021), ki so ga nato 9. novembra 2021 javno odprli.
In zakaj je »zid imen« na Dunaju pomemben?
Zato, ker Avstrija na ta način priznava čas takratnega nacionalsocialističnega režima, v obdobju let 1938 do 1945, ko je bilo pri njih umorjenih 64.440 judovskih otrok, žensk in moških v času holokavsta.
In tudi zato, da se v Avstriji, čeprav z zamikom, zavedajo svoje polpretekle zgodovine in se želijo usmeriti v prihodnost, a s poklonom tistim, ki so bili del njihove »črne« zgodovine.
Ali je tudi v Sloveniji vredno vedeti za »zid imen holokavsta« na Dunaju?
Da, zato, ker malokdo v Sloveniji sploh ve, kaj se je v času fašizma dogajalo pri naših severnih sosedih in koliko ljudi je bilo tu pobitih v času takratnega nacionalsocialističnega režima.
Zato, ker to dokazuje, da so Avstrijci zmogli sprejeti odločitev, da se je treba pokesati za dejanja iz obdobja let 1938 do 1945 ter po 80 letih le postaviti posebno spominsko obeležje Judom, ki so bili žrtve holokavsta v Avstriji.
To dejanje in pristop pa kaže tudi na zavedanje, da žrtve niso bile številke, temveč ljudje, vsak s svojo individualno identiteto, upanjem in sanjami, saj je ime osebe neločljivo povezano z njeno individualno osebnostjo.
Na Dunaju se v parku Ostarrichi ob kampusu Univerze na Dunaju nahaja obeležje, imenovano »zid imen«, ki so ga odprli 9. novembra 2021, in sicer ob 83. obletnici pogroma imenovanega » Kristalnacht « (kristalna noč) leta 1938, ko je bilo na področju Avstrije, pretežno Dunaja, v obdobju let 1938 do 1945, umorjenih 64. 440 judovskih otrok, žensk in moških v času holokavstom v Avstriji./Foto: Janez Temlin/ 
Eden od spotikavcev na Dunaju, kjer jih je tu kar nekaj. – Spotikavci (nemško Stolperstein) je projekt, ki ga je ustanovil Gunter Demnig. Demnig je v spomin na številne žrtve nacizma, ki so bile deportirane ali izgnane ter usmrčene, izdelal betonske kocke z individualnim napisom na ploščicah in jih vdelal v tlak, pred nekdanjimi hišami žrtev. Tu v Ljubljani jih bosta našli kar nekaj. Pa ne samo v Ljubljani.
In kaj ima to z nami? To, da mi po 80 letih žrtve povojnih pobojev še vedno hranimo po komunalnih središčih, rekoč, da si te ne zaslužijo dostojnega pokopa, vsaj na pokopališču glavnega mesta.
In še to! Zanimivi je, da avstrijsko obeležje ni postavljeno na osredje dunajsko pokopališče, ker tako ni hotel župan Dunaja. Ne! Ampak zato, ker tu, kjer je, bolj bode oči Dunajčane ter obiskovalce prestolnice naše severne sosede in tako še bolj spominja na njihovo črno preteklost.
Zanimivo je, da je obeležje postavljeno tik ob študentskem kampusu dunajske univerze. Ali s posebnim namenom, nam ni uspelo izvedeti. A kaže tudi na to! Logično, saj mlade generacije rade pozabijo kaj so zakrivili njihovi predniki. /Objavo pripravil: Janez Temlin – tudi fotografije in posnetek/