Slovenija, 14. november 2025 – Predsednik vlade dr. Robert Golob je v okviru vladnega obiska v Goriški regiji, to je bilo minulo sredo 12. novembra, ko je obiskal tudi Primorski tehnološki park v Šempetru pri Gorici, povedal, da je na evropskem portalu javnih naročil objavljen prvi nacionalni razpis za generativno umetno inteligenco. Gre za pomemben korak k razvoju naprednih tehnologij v slovenskem jeziku na varen, odgovoren in pregleden način.

In to je še povedal: »Naš namen je, da s tem razpisom omogočimo, da vsaka Slovenka in Slovenec (izpustil je velik del državljanov Slovenije – teh je veliko – p. p.), ni važno, v kateri funkciji, kot posameznik, kot zaposleni v podjetju ali javnem sektorju, kot raziskovalec ali pa samo kot radovednež, dobi brezplačen dostop do orodij umetne inteligence. Da je ta dostop varen znotraj vseh meril, ki jih je postavila Evropska unija. Da so podatki na razpolago samo uporabniku, da se do podatkov ne da dostopati s strani tretjih ponudnikov in jih izkoriščati za lastno učenje, ampak so na razpolago le tistemu, ki je tudi njihov lastnik,« je še podaril premier.

No, in mi smo »upoštevali« njegov nasvet in s pomočjo umetne inteligence, se razume z upoštevanjem naših pogledov in tez, njemu v poduk, s pomočjo umetne inteligence (ta še ne govori »slovensko«) ugotovili, da bo potrebno pred njegovimi spet visokoletečimi izjavami brez potrebnega razmisleka postoriti še marsikaj. Recimo vedeti in se zavedati tega!

Uporaba novih tehnologij – računalnikov, tablic, pametnih telefonov in danes tudi umetne inteligence – je eden najbolj zanesljivih pokazateljev stopnje digitalnega razvoja posamezne družbe. Države, v katerih prebivalci dobro razumejo digitalna orodja in jih znajo učinkovito uporabljati, lažje sprejemajo inovacije, hitreje digitalizirajo javne storitve in se bolje vključujejo v globalno digitalno ekonomijo.

Slovenija se je na tem področju v zadnjih letih premaknila naprej, vendar podatki jasno kažejo, da so digitalne veščine državljanov še vedno bistvena omejitev pri polnem izkoriščanju tehnologij. Še posebej to velja v trenutku, ko predsednik vlade dr. Robert Golob napoveduje ambicijo, da bo “umetna inteligenca dostopna vsem”.

Zato se zastavlja vprašanje pa je: ali smo kot družba na to dovolj pripravljeni?

Da bi na to odgovorili, poglejmo primerjavo Slovenije z Avstrijo in Estonijo – državama, ki ponujata dva različna modela digitalnega razvoja.

1. Slovenija – dostop imamo, znanje zaostaja

Slovenija ima kar dobro razvito infrastrukturo: internet uporablja več kot 90 % aktivnih prebivalcev, mobilna dostopnost pa je izjemno visoka. Pametni telefoni so praktično univerzalno prisotni.

Toda – tu pozor – digitalne veščine prebivalstva niso na primerljivi ravni:

• velik delež prebivalcev obvlada le osnovne operacije (komunikacija, brskanje, osnovno upravljanje naprav),
• naprednejše veščine, kot so varna uporaba interneta, ustvarjanje digitalnih vsebin, kritično presojanje informacij, so šibkejše,
• starejši in manj izobraženi so pogosto digitalno izključeni,
• kar 44 % ljudi nima veščin digitalne varnosti, kar je posebej zaskrbljujoče v času razmaha umetne inteligence.

Slovenija tako stoji pred protislovjem: tehnologija je navzoča, dostopna in razširjena – vendar znanje ostaja nezadostno.

2. Avstrija – strukturiran pristop in stabilen napredek

Sosednja Avstrija se nahaja med vodilnimi državami EU, ko govorimo o osnovnih digitalnih veščinah. Približno 65 % prebivalcev dosega vsaj osnovni nivo digitalne pismenosti, kar je trenutno precej nad ocenami za Slovenijo.

Avstrija ima tudi jasno nacionalno strategijo:

• Digital Skills Initiative,
• fit4internet,
• visoko financirane delavnice za ranljive skupine,
• digicomp okvir kot standard digitalnih kompetenc.

Z drugimi besedami: Avstrija digitalnih veščin ne prepusti naključju. Gradijo jih sistematično, z načrtom, financami in dolgoročno vizijo.

3. Estonija – digitalni prvak Evrope

Estonija je pogosto predstavljena kot »učbenik digitalne države« – in upravičeno.

• 62,6 % prebivalcev ima vsaj osnovne digitalne veščine,
• delež ICT strokovnjakov je nad povprečjem EU,
• e-uprava je globalni vzor,
• Estonija ima močan model vseživljenjskega učenja digitalnih veščin,
• digitalna pismenost je del kulture, ne le del šolskega sistema.

Vzrok za uspeh je jasen: Estonija je digitalizacijo uvedla že v 90-ih letih, vlagala je v izobraževanje odraslih, v tehnologijo in v jasne strateške cilje. Zato danes ne skrbi le za dostop do tehnologije – skrbi, da jo prebivalci razumejo in znajo uporabljati.

4. Primerjava – kje smo?

Če primerjamo vse tri omenjene države:

• Estonija je najnaprednejša – digitalne veščine so dobro razširjene, razlike med generacijami manjše, digitalne storitve pa del vsakdanjega življenja.
• Avstrija sledi kot stabilen in strateško voden sistem z dobrimi temelji in močno podporo prebivalcem.
• Slovenija zaostaja predvsem v kakovosti digitalnih veščin – zlasti v varnosti, ustvarjanju vsebin, naprednejših kompetencah in znanju starejših.

Dostop imamo.
Znanje pa še ne sledi dostopu.

5. Golobova ideja o “AI za vse” – odlična vizija ali past prevelikega optimizma?

Predsednik vlade dr. Robert Golob pogosto poudarja, da želi Slovenijo pripeljati med države, kjer bo umetna inteligenca dostopna vsakemu prebivalcu. Gre za ambiciozen in hvale vreden cilj – AI lahko pospeši učenje, izboljša produktivnost, podpre podjetja in pomaga javnemu sektorju.

Toda tukaj se pojavi ključno vprašanje:

Kaj pomeni “dostop do AI”, če velik del prebivalstva še nima osnovnih digitalnih veščin?

Namreč:

• Uporaba AI ni intuitivno preprosta za vse.
• Za varno in učinkovito uporabo AI mora posameznik razumeti osnovne digitalne koncepte.
• Tisti, ki ne obvladajo osnov interneta, verjetno ne bodo znali izkoristiti potenciala naprednih orodij.
• Brez digitalne pismenosti se lahko uporaba AI celo izkaže za nevarno (zavajanje, lažne informacije, phishing, manipulacija).

Tveganje je naslednje:
Digitalno kompetentni bodo od AI imeli veliko, digitalno ranljivi pa skoraj nič – ali pa bodo izpostavljeni celo večjim tveganjem.

Za »AI za vse« torej potrebujemo:

• AI orodja, ki so enostavna, prilagodljiva in varna,
• programe digitalnega izobraževanja za vse starostne skupine,
• poseben fokus na starejše in manj izobražene,
• razvoj lokalnih AI-pripomočkov v slovenskem jeziku,
• jasne nacionalne standarde digitalnih kompetenc (kar imajo Avstrija in Estonija).

Zaključek – predsednik vlade bi to moral vedeti – AI/UI ni rešitev, če ni znanja

Slovenija ima realno priložnost, da se približa Avstriji in dolgoročno Estoniji. Tehnološka infrastruktura je dovolj dobra. Dostop do naprav je širok. Tudi interes za digitalno preobrazbo je vse večji. Vendar pa ob tem velja vedeti in se zavedati, da tehnologija sama po sebi ne ustvari napredne družbe.

Napredna družba nastane takrat, ko tehnologija in znanje hodita z roko v roki.

Torej, če želi Slovenija izpolniti ambicijo, da bo umetna inteligenca “dostopna vsem”, je prvi, nujni korak naslednji: povečati digitalno pismenost, okrepiti znanje in zagotoviti, da se nobena družbena skupina ne bo znašla zunaj digitalnega sveta.

Brez tega ne moremo pričakovati, da bo umetna inteligenca postala orodje napredka – niti da bo družba kot celota lahko iz nje zares črpala koristi. In to mora tudi dr. Robert Golob vedeti, da je digitalna pismenost temelj digitalne družbe.

Tudi njega samega, če pogledamo, kako vsa nova orodja uporablja sam (njegovi sodelavci v njegovem imenu). /Objava pripravila s pomočjo UI/AI – , ki še ne »govori« v slovenskem jeziku na varen, odgovoren in pregleden način. /avtor tez za obdelavo te objave z AI: J. Temlin/ naslovna fotografija ustvarjena s pomočjo AI – Grok, ki je brezplačni pomočnik umetne inteligence in fotografija iz našega arhiva.