Ljubljana, 22. november 2025 – Na našem največjem mednarodnem Ljubljanskem filmskem festivalu, ki je letos štel 36 let, odvijal se je od 12. do 23. 11. 2025, a so danes, 22. novembra, slavnostno podelili nagrade najboljšim v vseh kategorija.
In kdo so prejemniki letošnjih nagrad? Pojdimo po vrsti:
VODOMEC, nagrada režiserju najboljšega filma iz sklopa Perspektive po izbiri mednarodne žirije, ki jo podeljuje glavni pokrovitelj Telekom Slovenije d.d. je osvojil film Modra Čaplja / Blue Haron (R: Sophy Romvari)
Tako je odločila mednarodna žirija: Marina Gumzi, Ayla Kanbur, Bálint Szimler
Obrazložitev: Žirija, različna v okusih, vendar odprta za premišljeno razpravo, si je ogledala deset zelo različnih filmov in o njih pretresala. Ob koncu tega procesa zato ne izbiramo zmagovalca, temveč ponujamo priporočilo.
Odločili smo se, da nagrado vodomec podelimo filmu Modra čaplja, tihi refleksiji o duševnih motnjah, spominu in prebolevanju.
Režiserka potrpežljivo in z veliko natančnostjo film uporablja kot platno za lovljenje časa, hkrati pa kot sredstvo za analizo kompleksne družinske situacije. Pri tem se ne boji biti kolikor je možno osebna in specifična, in čarobno je, ko v tej specifičnosti doseže univerzalnost. Globoko ganljivo umetniško delo, je še zapisala žirija.
Posebna omemba je pripadla filmu Lep in žalosten svet / A Sad and Beautiful World (R: Cyril Aris)
Obrazložitev: V regiji, kjer nenehne grožnje bombardiranja in politični nemiri zavirajo normalni tok življenja, se ljudje znajdejo ujeti v ponavljajoči se usodi, brez upanja na želeno idealno prihodnost. Ko se skupnosti razkrajajo in ljudje zapuščajo svojo domovino, film zastavlja vprašanje, ali je ostalo sploh kaj, česar bi se lahko oprijeli: morda pravljične ljubezni, krhke in skoraj nemogoče.
Film to protislovje raziskuje s suverenim, precizno uravnoteženim filmskim jezikom, popestrenim s humorjem in poživljenim s prikupnimi, globoko človeškimi liki.
Za jasno in čustveno natančno osvetlitev te napetosti žirija podeljuje posebno omembo filmu Lep in žalosten svet.
Nagrada za najboljši kratki film – Podeljuje: ACTUAL I.T. je propadel filmu Pomaranča iz Jaffe / An Orange from Jaffa (R: Mohammed Almughanni)
Tako je odločila žirija: Maja Alibegović, Rok Kajzer Nagode, Gábor Osváth
Obrazložitev: Film, ki se razvija kot triler ob obravnavi aktualne teme, se odlikuje po neverjetnih igralskih dosežkih dveh protagonistov. Nagrada gre filmu Pomaranča iz Jaffe režiserja Mohammeda Almughannija.
Posebna omemba je bila dodeljeno filmu Prekinitev ognja (R: Jakob Krese)
Obrazložitev: Film nas je prepričal z neposrednostjo in surovim pristopom. Posebna omemba gre Jakobu Kresetu za film Prekinitev ognja.
Nagrada FIPRESCI – Nagrado podeljuje mednarodna žirija svetovnega združenja filmskih kritikov in novinarjev je pripadala filmu Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo (R: Ester Ivakič)
Tako je odločila mednarodna žirija: Tinkara Uršič Fratina, Slovenija; Diana Martirosyan, Armenija; Shahla Nahid, Francija
Obrazložitev: Občutljiv in poglobljen film o sprejemanju življenja in smrti v celoti nosi predpubertetna glavna igralka, ki jo lik povsem posrka vase. Film zaživi v medprostoru različnih svetov, kjer razpoloženje in rahločutnost prevladata nad eksplicitnim razlaganjem. Ustvarja pristno občutje otroštva na podeželju, prepredeno s prvinami magičnega realizma, ki odražajo čustva protagonistke. Nagrada Fipresci gre filmu Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo avtorice Ester Ivakič.
Nagrada mladinske žirije Kinotrip – je osvojil film Zajčji nasip / Zečji nasip (R: Čejen Černić) izmed nominiranih – Nominirani filmi: Christy, DJ Ahmet, Enzo, Sestrica, Zajčji nasip
Tako je odločila žirijo sestavlja pet članic 10. Kinotripovega filmskega kluba: Zarja Debeljak, Maruša Gedrih, Mila Gorkič, Estel Erika Tagliaferri, Ema Žvanut.
Obrazložitev: Od petih nominiranih filmov nas je najbolj nagovoril tisti, ki z izjemno pristnostjo in nežnostjo prikaže kvir razmerje. Vsak dotik in pogled nosita globlji pomen, podprt z naturalistično barvno paleto. Ranljivost divjega zajca kot naravnega plena je v zgodbi stalna simbolika. Film je pretresljiv, a obenem čudovit prikaz negotove, skrite mladostniške ljubezni. Kamera iz roke ustvarja napetost in razkriva notranji svet likov, medtem ko zgodba opominja na nesprejemanje, še vedno zasidrano v tradicionalni družbi naše regije. Kinotripovo nagrado mladinske žirije podeljujemo filmu Zajčji nasip režiserke Čejen Černić Čanak.
Nagrada žirije Art Kino Mreže Slovenije je pripadla filmu Dva tožilca / Two Prosecutors (R: Sergej Loznica)
Tako je odločila žirija: Erik Toth, Izola; Jure Matičič, Domžale; Vid Šteh, Trbovlje
Obrazložitev: Vse bolj se zdi, da je zgodovina obsojena na ponavljanje. Navkljub številnim tragedijam in opustošenju, ki so jih za seboj pustili totalitarni režimi, se zdi, da se ljudje iz pogosto pretresljivih in krvavih zgodovinskih lekcij nismo naučili ničesar. Na tem mestu je zato še toliko bolj pomemben obstoj umetnosti, ki nas mora opominjati o storjenih krivicah in s tem preprečiti, da bi te utonile v pozabo. Dva tožilca, mešanica pravnega trilerja, kriminalke in zgodovinske drame, se dogaja v Stalinovi Rusiji leta 1937, ko so politična paranoja, sistemsko nasilje in zatiranje resnice predstavljali vsakdanjik državljanov, ki so morali poslušno živeti v strahu. Film režiserja in scenarista Sergeja Loznica je napet, s pristno temačno atmosfero napolnjen, izvrstno odigran in navkljub zgodovinski oddaljenosti zelo aktualen ter razkriva strašljive instrumente totalitarnih režimov, ki si želijo ustvarjati poslušne in nezahtevne državljane brez jasnega moralnega kompasa ali vesti. Skozi zgodbo o idealističnem tožilcu, ki z majhnim uporniškim dejanjem začne razkrivati korupcijo znotraj vrst Stalinove tajne policije, Loznica subtilno vleče ogromno vzporednic z aktualnim dogajanjem ne zgolj v Rusiji, ampak tudi drugod po svetu, kjer smo znova priče nesankcioniranemu vzponu totalitarnih režimov in njihovih vodij. Ravno zato so filmi, kot je Dva tožilca, še kako nujni; umetnost, v tem primeru filmska, ima to moč, da gledalca opozarja na tragedije iz človeške zgodovine, za katere naivno mislimo, da se ne morejo ponoviti.
Nagrada občinstva zmaj
Občinstvo je z glasovanjem izbralo svojega favorita. Najvišjo povprečno oceno, 4’63, je prejel film: Lep in žalosten svet / A Sad And Beautiful World (R: Cyril Aris).
| Film 36. Liffe | Ocena |
| Lep in žalosten svet/A Sad And Beautiful World | 4,63 |
| Psihoterapija/Psycho Therapy | 4,51 |
| Yugo Florida/Yugo Florida | 4,49 |
| 80+ | 4,43 |
| Ti si vesolje/ U Are the Universe | 4,42 |
| Veter, govori z menoj/Wind, Talk to Me | 4,41 |
| Nerazrešeni detajl/A Loose End | 4,23 |
| Črna borza/Traffic | 4,20 |
| Vse je v redu/Growing Down | 4,19 |
| Božanska komedija/Divine Comedy | 4,12 |
| Modra čaplja/Blue Heron | 4,10 |
| Hudič kadi/The Devil Smokes | 4,05 |
| Botanik/The Botanist | 3,78 |
| Vodja operacije/The Mastermind | 3,29 |
Glasovanje za najboljši film Jadranske festivalske mreže
Po trenutno prejetih in preštetih glasovih gledalcev na Liffu vodi film Maldoror/Maldoror z oceno 4,59. Glasovanje poteka do vključno nedelje, 23. novembra.
| Film 36. Liffe | Ocena |
| Maldoror/Maldoror | 4,59 |
| Miyazaki:Navdih narave/Miyazaki:Spirit of Nature | 4,45 |
| Christy/Christy | 4,44 |
| Perla/Perla | 4,26 |
| Prenova/Renovation | 4,07 |
| V Adamovem interesu/In Adam’s Interest | 4,05 |
In še , kar velja vedeti!
Projekciji zmagovalnih filmov
Ponedeljek, 24. novembra
18:00 nagrada Kinotrip: Zajčji nasip (Sandbag Dam)
20:00 nagrada vodomec: Modra čaplja (Blue Heron)
Kosovelova dvorana, 7, 6’20* EUR
* EUR za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence.
To pa so podatki o letošnjem 36. Liffi v številkah:
Na Liffu je bilo na ogled 93 celovečernih in 3 sklopi kratkih filmov iz 58 držav:
Argentina, Avstralija, Avstrija, Belgija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Brazilija, Češka, Čile, Ciper, Črna gora, Danska, Estonija, Francija, Grčija, Hongkong, Hrvaška, Indija, Irak, Iran, Irska, Islandija, Italija, Izrael, Japonska, Južna Koreja, Kanada, Katar, Kitajska, Kolumbija, Latvija, Lebanon, Litva, Luksemburg, Madžarska, Mehika, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Palestina, Poljska, Romunija, Saudova Arabija, Severna Makedonija, Slovaška, Slovenija, Sovjetska zveza, Španija, Srbija, Švedska, Švica, Tunizija, Turčija, Ukrajina, Urugvaj, Velika Britanija, Zahodna Nemčija, ZDA.
Prikazani so bili na 302 projekcijah, od tega 24 v Mariboru, 10 v Celju in 10 v Novem mestu.
Največ zanimanja je bilo za filme: Belo se pere na devetdeset, Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo, Bila je samo nesreča, Tajni agent, Bugonia, Ni druge izbire, Noro, Milost, DJ Ahmet, Sirat, Hamnet
Pričakujemo, da bo 36. Liffe zabeležil približno 41.000 obiskovalcev.
Festival je obiskalo 80 gostov, filmskih ustvarjalcev in članov žirij, iz držav: Srbija, Združene države Amerike, Armenija, Francija, Švedska, Švica, Turčija, Belgija, Hrvaška, Estonija, Madžarska, Mehika, Argentina, Romunija, Nemčija, Bosna in Hercegovina, Severna Makedonija, Libanon, Litva, Grčija in Slovenija
Po projekcijah filmov je bilo 49 pogovorov s filmskimi ustvarjalci.
Obiskovalci Liffa so pojedli tono sočnih jabolk Evelina podjetja Evrosad.
In še to: Zaključna slovesnost je potekla v režiji Bora Ravbarja zaključno prireditev pa vodila Toni Cahunek in Liza Marijina, z glasbenima točkama je uradni zaključek 36. LIFFA dopolnjevala skupina Kokosy, pod režijo kratkih filmov, ki so bili del zaključne slovensosti, pa se podpisuje Martin Draksler.
Kaj zapisati za konec? Naš največji mednarodni Ljubljanski filmski festival, ki je letos štel 36 let, se bo drugo leto postaral še za eno leto, torej bo – tudi 37. LIFFE. In to, da je bil 36- letnik uspešen, za kar je poskrbela ekipa pod vodstvom direktorja festivala Simona Popka./Objavo pripravila Alenka T. Seme/Fotografij povzeta po spletni strani LIFFE