Ljubljana/Dunaj, 24. november 2025 – Ljubljanski župan Zoran Janković je pred kratkim napovedal t.i. ambiciozen projekt v Stanežičah, ki ga lahko primerjamo z dunajskim Seestadtom (znanim tudi kot aspern Seestadt), saj gre v obeh primerih za razvoj novega urbanega območja na obrobju mesta.

Na podlagi dostopnih javnih virov smo naredili primerjavo med obema, s poudarkom na ključnih vidikih: velikosti, stanovanjski ponudbi, infrastrukturi, časovnem okviru, prometnih povezavah in financiranju. Upoštevali pa smo uradne strani, novice in študije, da bi bila analiza čim bolj objektivna. Ob tem pa moramo dodati, da dunajski Seestadt spremljamo že zadnjih deset let, in to vsako leto, redno vsaj dvakrat, s preverjanjem na kraju samem. No, projekta v Stanežičah pa lahko spremljajo samo po javno objavljenih podatkih. Na terenu pa tam še raste trava, kar pomeni, da ga nima smisla obiskovati in sanjariti ob županovih še nedorečenih zamislih. 

O projektu v Stanežičah (Ljubljana)

Projekt, ki ga je Janković predstavil kot “največji razvojni projekt v zgodovini prestolnice”, naj bi zajemal približno 50 hektarjev zemljišča ob Celovški cesti v Stanežičah. Po napovedi naj bi tam nastalo novo mestno območje z okoli 10.000 stanovanji, šolami, parkom, zdravstvenim centrom in drugo bivalno infrastrukturo. To bi lahko nastalo v “prihodnjih letih”, vendar konkretnega časovnega okvira ni navedenega – ni pa tudi jasno, kdaj bi se začela gradnja ali zaključila. Gre za mešano rabo (stanovanja + javna infrastruktura), ki naj bi bila del širšega urbanističnega načrta “Nova Stanežiče”, vključno s tehnološkim parkom po zaključku kanalizacije C0.

O prometnih povezavah ni podrobnosti v napovedi; omenjena je le lokacija ob Celovški cesti, ki je že obstoječa glavna cesta, vendar brez načrtov za novo javno prometno infrastrukturo (npr. tramvaj ali metro). Financiranje ni specificirano – verjetno bi šlo za kombinacijo občinskih sredstev, zasebnih investitorjev in morda državnih ali evropskih skladov, vendar brez konkretnih podatkov. Trenutno so v okolici Stanežič že manjši stanovanjski projekti (npr. vile in večstanovanjske hiše), vendar nič v obsegu 10.000 enot. Projekt je torej še vedno na ravni ideje, brez javno dostopnih urbanističnih študij ali dovoljenj, kar odpira vprašanja o realnosti izvedbe.

Podrobnosti o projektu Seestadt Aspern (Dunaj)

Seestadt je čisto druga tema! Je eden največjih urbanističnih projektov v Evropi, ki zajema 240 hektarjev (nekdanje letališče) na vzhodu Dunaja. Prvotna zasnova predvideva okoli 11.600 stanovanj (z možnostjo razširitve na več), šole, vrtce, parke, zdravstvene centre, poslovne prostore in poudarek na brezogljičnih tehnologijah (npr. pametna energija, zeleni prostori). To je “mesto v mestu” z mešano rabo, ki vključuje tudi raziskovalne centre za trajnostno energijo (npr. Aspern Smart City Research).

Časovni okvir: Načrtovanje se je začelo leta 2005, masterplan je bil sprejet leta 2007, gradnja pa se je mesto Dunaj resno lotila okoli 2011. Projekt še ni zaključen – pričakuje se zaključek do 2028–2030, čeprav del območja že deluje (npr. prve stanovanjske enote so bile naseljene leta 2014). To kaže na dolgotrajen proces, ki je trajal že 20 let od ideje do delnega delovanja.

Prometne povezave so bile prioritetne: Najprej so zgradili cestno infrastrukturo, nato podaljšali linijo podzemne železnice U2 (ki je dosegla Seestadt leta 2013), sledil je tramvaj (leta 2019). Vse to je bilo izvedeno pred množično gradnjo stanovanj, da bi zagotovili dostopnost in preprečili prometni kaos. Financiranje je javno-zasebno partnerstvo: Mesto Dunaj (preko družbe Wien 3420 Aspern Development AG) je vložilo več sto milijonov evrov, dopolnjujejo pa zasebni investitorji, evropski skladi (npr. za energijo) in prihodki od prodaje parcel. Skupni stroški so ocenjeni na več milijard evrov, z močnim poudarkom na trajnosti (npr. digitalni dvojček za načrtovanje in GIS tehnologije za optimizacijo).

Primerjava in lekcije za Ljubljano

• Velikost in urbanistična umestitev: Seestadt je skoraj 5-krat večji (240 ha vs. 50 ha), kar omogoča boljšo razporeditev prostora za zelenice, infrastrukturo in poslovne dejavnosti. Ljubljanski projekt bi na manjši površini težje dosegel “popolno novo mesto” brez gostote, ki bi lahko povzročila urbanistične probleme (npr. pomanjkanje zelenih površin). Dunaj je uporabil nekdanje industrijsko območje, podobno kot Ljubljana (ob Celovški), vendar z obsežnimi študijami o gostoti in trajnosti.
• Stanovanja in infrastruktura: Oba ciljata na podobno število stanovanj (11.600 vs. 10.000), vključno s šolami, parki in zdravstvenimi centri. Vendar Seestadt poudarja brezogljične tehnologije in mešano rabo (poslovni prostori za 20.000 delovnih mest), kar zmanjšuje odvisnost od središča. Ljubljanski projekt omenja podobno, vendar brez detajlov o trajnosti ali poslovnih priložnostih.
• Časovni okvir: Dunajski projekt kaže, da takšni razvoji trajajo desetletja – od ideje (2005) do delnega delovanja (2014) je minilo 9 let, polni zaključek pa še ni. Jankovićeva napoved brez časovnice kaže na potencialno nerealnost hitre izvedbe, saj zahteva obsežno načrtovanje, dovoljenja in participacijo javnosti.
• Prometne povezave: Tukaj je ključna razlika – v Seestadtu so promet (U2, tramvaj) zgradili pred stanovanji, kar je zagotovilo dostopnost in spodbudilo naseljevanje. V Stanežičah ni omenjenih načrtov za novo javno prometno infrastrukturo; obstoječa Celovška cesta bi lahko postala ozko grlo, brez metroja ali tramvaja. To bi lahko povzročilo prometne zastoje, kot opozarjate.
• Financiranje: Dunajski model je jasen – javno-zasebno partnerstvo z evropskimi sredstvi, kar je omogočilo stabilnost. Za Stanežiče ni podatkov; verjetno bi občina Ljubljana potrebovala podobne partnerje, vendar brez konkretnih napovedi je težko oceniti izvedljivost. Umetna inteligenca (kot jaz) lahko “izbrska” le javne vire, ki kažejo na pomanjkanje detajlov – morda bo to razjasnjeno v prihodnjih mesecih.

Torej to je naš pogled o ljubljanski še nedomišljeni ideji in o projektu, ki se uresničuje, brez nedomišljenih obljub.

Ali drugače rečeno s prijaznim zapišemo! Na splošno je Jankovićev projekt videti kot ambiciozna ideja, vendar brez resne podlage v javnih dokumentih (npr. brez masterplana ali študij), kar ga dela manj realnega v primerjavi s Seestadtom, ki je bil načrtovan z vizijo “infrastruktura pred stanovanji”. Za uspeh bi Ljubljana morala slediti dunajskemu pristopu: prioritetno promet, trajnost in participacija.

In še to velja dodati! Projekt novega mestnega območja v Stanežičah, ki ga je napovedal župan Zoran Janković, je še v zelo zgodnji fazi (zgolj napoved brez sprejetih prostorskih aktov ali dovoljenj), zato formalna presoja vplivov na okolje (PVO) ali celovita presoja vplivov na okolje (CPVO) še ni bila izvedena. V Sloveniji je za takšne velike urbanistične projekte (več kot 10.000 stanovanj na 50 ha) po Zakonu o urejanju prostora (ZUreP-3) in predpisih o varstvu okolja obvezna presoja vplivov, ki ocenjuje vplive na vodo, zrak, biodiverziteto, tla, hrup, podnebje in zdravje ljudi. Trenutno javno dostopni viri ne kažejo na obstoječo študijo za ta specifični projekt, kar kaže na to, da je še prezgodaj za podrobne ocene. Kljub temu lahko na podlagi napovedi in povezanih infrastrukturnih projektov (npr. kanal C0, P+R) izpostavim znane ali potencialne okoljske vidike, ki jih omenjajo novice, uradni dokumenti in regionalni načrti. Te temeljijo na splošnih ciljih trajnostnega razvoja v Ljubljani, kot so opredeljeni v strateških prostorskih načrtih Mestne občine Ljubljana (MOL).

Torej, gre za zamisel, ki sodeč že delno aktivno delujoči na Dunaju zahteva vsaj deset do petnajst let trdega dela in predvsem pravi žira račun, ki prazen. To je, kot že zapisano naš pogled nedomišljeni ljubljanski ideji in o dunajskem projektu, ki se uresničuje, brez nedomišljenih obljub. Tu pa je tudi nekaj vizualnih dokazov, ki smo jih posneli te dni, ko smo spet obiskali Seestadt Aspern (Dunaj)./Objavo pripravil: J.T./Fotografije Seestadt – J. Temlin/