Slovenija/Svet, 26. november 2025 – Generalna skupščina Združenih narodov je maja predlani razglasila 26. november za svetovni dan trajnostnega prometa. Ta zmanjšuje onesnaženost zraka in izboljšuje javno zdravje, je energetsko varčen, fizično in cenovno dostopen, varen za vse uporabnike in povečuje kakovost življenja.

In kako je urejen transportni promet v Sloveniji?
Vlaki v Sloveniji so lani prepeljali 16,8 milijona potnikov; 91 % v notranjem prevozu. Število potnikov se je od predlani povečalo za 6 %.
V železniškem potniškem prevozu je bilo opravljenih 1,1 milijarde potniških kilometrov, kar je bilo na letni ravni za desetino več.
Lani so se v železniškem transportu, tako potniškem kot tovornem, zgodile štiri prometne nesreče. Njihovo število se je od leta 2004 zmanjšalo za 92 %. V lanskem letu prvič v dvajsetih letih ni bilo nobene smrtne žrtve (samomori niso upoštevani).
Manj železniškega intermodalnega transporta
Pri intermodalnem prevozu se tovor prevaža z različnimi prevoznimi sredstvi (npr. ladja, vlak, tovornjak), pri tem pa se pretovarja le transportna enota, kot je kontejner.
Glavni železniški operater je lansko leto v primerjavi s predlanskim prepeljal za 13 % manj naloženih intermodalnih transportnih enot, skupno skoraj 223.000, med njimi 90 % kontejnerjev in zamenljivih zabojnikov.

Kaj poganja naše avtobuse?
Med do okolja prijaznejšimi avtobusi in minibusi smo imeli lani registriranih 94 avtobusov na stisnjeni zemeljski plin, 25 avtobusov in 5 minibusov na električni pogon ter 28 avtobusov na hibridni pogon, kar je skupno predstavljalo 5 % celotne avtobusne flote. Število električnih avtobusov in minibusov se je od leta 2023 povečalo za približno desetino (11 %).
Pri mestnih avtobusih se je od predlani poraba dizelskega goriva zmanjšala za 4 %, povečala pa poraba električne energije (za 59 %) in stisnjenega zemeljskega plina (za 6 %).
Na pot z javnim prevozom?
Javni prevoz je lani uporabljalo 62 % prebivalcev mest, vsak deseti vsak dan. V manjših mestih in predmestjih je bil položaj nasproten, saj se 63 % njihovega prebivalstva z njim ni vozilo, na podeželju pa je bil ta delež še večji (71 %).
Četrtina prebivalcev je ocenila, da so oz. bi za javni prevoz porabili preveč časa. Za petino podeželskega prebivalstva pa javni prevoz sploh ni bil na voljo.

Več avtomobilov in manj koles
Gospodinjstev v Sloveniji, ki so imela leta 2022 v lasti najmanj en osebni avtomobil, je bilo 84 %, kolo pa jih je posedovalo 44 %. Delež prvih je bil za 40 odstotnih točk večji od deleža drugih.
Delež gospodinjstev z najmanj enim avtomobilom se je od leta 2000 povečal za 5 odstotnih točk, delež gospodinjstev z najmanj enim kolesom pa je v 22 letih upadel za 18 odstotnih točk./LN/Vir za objavo SURS/
