Amsterdam, 26. november 2025 – Nizozemsko podjetje za kibernetsko varnost Surfshark sporoča, da je sedma izdaja Surfsharkovega indeksa digitalne kakovosti življenja (DQL) za leto 2025 uvršča Slovenijo na 32. mesto na svetu (prej 30. mesto).

Študija ocenjuje splošno digitalno blaginjo držav na petih področjih: dostopnost interneta, kakovost interneta, digitalna infrastruktura, digitalna varnost in umetna inteligenca. Slovenija zaostaja za tudi ta Romunijo (6. mesto) in Slovaško (31. mesto). Finska je na vrhu indeksa, ZDA pa vodijo na področju umetne inteligence kljub skupni uvrstitvi na 16. mesto.

Slovenija se je najbolje odrezala pri kakovosti interneta, saj je zasedla 19. mesto, vendar se je soočila z izzivi pri cenovni dostopnosti interneta, saj jena tem področju zasedla le 53. mesto. Slovenija se uvršča na 30. mesto pri digitalni varnosti, na 33. mesto pri umetni inteligenci – novo uvedenem stebru v letošnji izdaji – in na 34. mesto pri digitalni infrastrukturi.

»Merjenje digitalne kakovosti življenja ni več mogoče brez upoštevanja implementacije umetne inteligence, zato smo umetno inteligenco postavili za enega od osrednjih stebrov našega globalnega primerjalnega poročila. Prikazuje, ali je država privlačna za naložbe v umetno inteligenco in ali je pripravljena na vključitev tehnologije v javne storitve. Višja uvrstitev v razvoj umetne inteligence lahko poenostavi rutinsko delo, ustvari nova delovna mesta, izboljša javne storitve in podpre trajnostno gospodarsko rast,« pravi Tomas Stamulis, glavni varnostni direktor pri Surfsharku.

»Ker bo umetna inteligenca ostala, bi morale vse države začeti dajati prednost zanesljivi povezljivosti po vsej državi,« dodaja. »To vključuje posodobitev in zavarovanje IT-sistemov, usposabljanje in prekvalifikacijo delovne sile ter sprejetje jasnih zakonov z učinkovitim nadzorom. Vendar pa je zaskrbljujoče, da celo nekatere države, ki se uvrščajo na najvišje mesto v razvoju umetne inteligence, še vedno nimajo močnih zakonov o varstvu podatkov, kar je bistveno pri obdelavi velikih količin občutljivih informacij.«

Slovenija se na področju umetne inteligence uvršča višje kot 73 % analiziranih držav, 88 držav pa se uvršča pod njo.

Slovenija je na 30. mestu na svetu po digitalni varnosti, šest mest nižje kot lani 

Digitalna varnost se nanaša na varnost ljudi na spletu. Slovenija je pripravljena na boj proti kibernetski kriminaliteti, in kot članica EU, za katero velja GDPR, ima država stroge zakone o varstvu podatkov. Zaradi ukrepov kibernetske varnosti, ki so v državi uvedeni, se Slovenija uvršča na 50. mesto na svetu.

Kakovost interneta v Sloveniji je višja od svetovnega povprečja in se uvršča na 19. mesto na svetu. 

• Povprečna hitrost fiksnega interneta v Sloveniji je 223 Mbps. Vendar pa ima najhitrejši fiksni internet na svetu – singapurski – 463 Mbps.
• Povprečna hitrost mobilnega interneta v Sloveniji je 158 Mbps. Najhitrejši mobilni internet – v ZAE – ima 576 Mbps.

V primerjavi z Romunijo je mobilni internet v Sloveniji za 47 % hitrejši, fiksni internet pa za 31 % počasnejši. Od lanskega leta so se hitrosti mobilnega interneta v Sloveniji izboljšale za 38 %, hitrosti fiksnega interneta pa so se povečale za 23 %.

Internet je v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami cenovno ugoden 

• Slovenci morajo za fiksni internet delati približno 1 uro in 43 minut na mesec. Čeprav je to manj od povprečja, je 9-krat več kot v Bolgariji, ki ima najcenejši fiksni internet na svetu (Bolgarji morajo zanj delati 11 minut in 26 sekund na mesec).
• Slovenci morajo za mobilni internet delati približno 1 uro in 2 minuti na mesec. To je 8-krat več kot v Angoli, ki ima najcenejši mobilni internet na svetu (Angolci morajo zanj delati 7 minut in 27 sekund na mesec).

Slovenija se še vedno bori z digitalno infrastrukturo in pripravljenostjo na umetno inteligenco

Napredna digitalna infrastruktura ljudem omogoča uporabo interneta za vsakdanje življenje, od dela in študija do nakupovanja. Ta del študije preučuje tako število ljudi z dostopom do interneta kot tudi pripravljenost države za učinkovito izkoriščanje digitalnih tehnologij. V Sloveniji ima 91 % ljudi dostop do interneta, kar jo uvršča na 43. mesto na svetu, medtem ko se država po pripravljenosti na omrežje uvršča na 32. mesto. To je povezano tudi z naložbenim potencialom v umetno inteligenco (Slovenija se je uvrstila na 30. mesto) in pripravljenostjo na umetno inteligenco (Slovenija se je uvrstila na 35. mesto), kar kaže na privlačnost Slovenije za naložbe v umetno inteligenco in pripravljenost za integracijo umetne inteligence v javne storitve.

»Umetna inteligenca lahko preoblikuje gospodarstva in izboljša kakovost življenja,« pravi T. Stamulis. »Toda brez naložb v digitalno infrastrukturo in zagotavljanja, da je družba pripravljena uporabljati ta orodja, umetna inteligenca tvega, da bo povečala digitalni razkorak in nekatere države in ranljive skupine prebivalstva pustila za sabo.«

Pri razvoju umetne inteligence so Združene države Amerike v ospredju, tesno jim sledita Singapur in Južna Koreja. Evropa ima štiri države na vrhu lestvice: Združeno kraljestvo, Francijo, Nemčijo in Nizozemsko.

Indeks digitalne kakovosti življenja 2025 preučuje 121 držav z uporabo odprtokodnih podatkov Združenih narodov, Svetovne banke in drugih uglednih virov. Indeks ocenjuje pet stebrov: kakovost interneta, cenovno dostopnost interneta, digitalno varnost, digitalno infrastrukturo in umetno inteligenco, ki je bila leta 2025 dodana kot nov steber.

Surfshark je podjetje za kibernetsko varnost, ki ponuja izdelke, vključno z revidiranim VPN-jem, certificiranim protivirusnim programom, sistemom za opozarjanje na uhajanje podatkov, zasebnim iskalnikom in orodjem za ustvarjanje spletne identitete. /LN/Vir za objavo Surfshark/

Dostop do celotnega profila Slovenije in interaktivnih primerjav nadete na tej spletni povezavi – https://surfshark.com/research/dql/country/SI