Stockholm /Švedska, 10. december 2025 – Po študiji, ki jo opravil švedski Karolinski inštitut otroci, ki preživijo veliko časa na družbenih omrežjih, imajo običajno postopno slabšo sposobnost koncentracije. To kaže obsežna študija, objavljena v Pediatrics Open Science – vodilna revija z odprtim dostopom Ameriške akademije za pediatrijo-, v kateri so raziskovalci spremljali več kot 8000 otrok, starih od približno 10 do 14 let.
Uporaba zaslonov in digitalnih medijev se je v zadnjih 15 letih močno povečala, kar sovpada s porastom diagnoz ADHD (je stanje duševnega zdravja, ki lahko povzroči nenavadne stopnje hiperaktivnosti in impulzivnega vedenja) na Švedskem in drugod.
Raziskovalci so zdaj raziskali možno povezavo med navadami uporabe zaslonov in simptomi, povezanimi z ADHD.
V študiji je trajala štiri leta s katero je bilo spremljanih 8324 otrok, starih od 9 do 10 let, v ZDA, pri čemer so otroci poročali, koliko časa so preživeli na družbenih omrežjih, gledali televizijo/videoposnetke in igrali videoigre, njihovi starši pa so ocenjevali njihovo raven pozornosti in hiperaktivnosti/impulzivnosti.
Družbeni mediji izstopajo
Otroci, ki so preživeli veliko časa na platformah družbenih medijev, kot so Instagram, Snapchat, TikTok, Facebook, Twitter ali Messenger, so postopoma razvili simptome nepozornosti; pri gledanju televizije ali igranju video iger pa te povezave ni bilo.
»Naša študija kaže, da so prav družbeni mediji tisti, ki vplivajo na otrokovo sposobnost koncentracije,« pravi Torkel Klingberg, profesor kognitivne nevroznanosti* na oddelku za nevroznanost Karolinskega inštituta. »Družbeni mediji povzročajo nenehne motnje v obliki sporočil in obvestil, sama misel na to, ali je sporočilo prispelo, pa lahko deluje kot mentalna motnja. To vpliva na sposobnost ohranjanja osredotočenosti in bi lahko pojasnilo to povezavo.«
* V okviru kognitivne nevroznanosti potekajo številne vrste raziskav v katerih z različnimi raziskovalnimi pristopi naslavljamo vprašanja od delovanja posamičnih živčnih celic do usklajenega delovanja možganskih področjih in možganov v celoti.
Pomen na ravni populacije
Na povezavo ni vplivalo socialno-ekonomsko ozadje ali genetska nagnjenost k ADHD. Poleg tega otroci, ki so že imeli simptome nepozornosti, niso začeli več uporabljati družbenih omrežij, kar kaže na to, da povezava vodi od uporabe do simptomov in ne obratno.
Raziskovalci niso ugotovili povečanja hiperaktivnega/impulzivnega vedenja. Vpliv na koncentracijo je bil na individualni ravni majhen. Na populacijski ravni pa bi lahko imel pomemben vpliv.
»Večja uporaba družbenih medijev bi lahko pojasnila del porasta diagnoz ADHD, čeprav je ADHD povezan tudi s hiperaktivnostjo, ki se v naši študiji ni povečala,« pravi profesor Klingberg.
Dobro informirane odločitve
Raziskovalci poudarjajo, da rezultati ne pomenijo, da imajo vsi otroci, ki uporabljajo družbena omrežja, težave s koncentracijo, vendar obstaja razlog za razpravo o starostnih omejitvah in zasnovi platform. V študiji se je povprečni čas, preživet na družbenih omrežjih, povečal s približno 30 minut na dan za 9-letnike na 2,5 ure za 13-letnike, kljub dejstvu, da številne platforme določajo minimalno starostno omejitev na 13 let.
»Upamo, da bodo naše ugotovitve staršem in oblikovalcem politik pomagale pri sprejemanju premišljenih odločitev o zdravi digitalni porabi, ki podpirajo kognitivni razvoj otrok,« pravi prvi avtor študije Samson Nivins, podoktorski raziskovalec na Oddelku za zdravje žensk in otrok Karolinskega inštituta.
Raziskovalci zdaj načrtujejo, da bodo otroke spremljali po 14. letu starosti, da bi ugotovili, ali ta povezava velja.
In še to, kar nam ob posredovanju podatkov za objavo vedno doda pristojna služba inštituta za stike z javnostmi – »Študijo sta financirala Švedski raziskovalni svet in fundacija Masonic Home for Children in Stockholm. Ni poročil o navzkrižju interesov«.
Karolinski inštitut je ena vodilnih medicinskih univerz na svetu in predstavlja največji delež vseh akademskih medicinskih raziskav, ki se izvajajo na Švedskem. Ob tema ponuja najširši nabor izobraževanja na področju medicine in zdravstvenih ved v državi. Nobelova skupščina na Karolinskem inštitut izbere Nobelove nagrajence za fiziologijo ali medicino./LN/ Vir za objavo TT/