Kamniška Bistrica, 12. december 2025 – Kamniška Bistrica je še vedno bistra. Čista, hladna in skoraj kljubovalno lepa. Narava tu očitno zmore preživeti brez pomoči države. Kulturna dediščina, žal, ne.

Le nekaj korakov od reke stojijo objekti, ki bi morali biti v ponos narodu, a so danes zgolj opomnik sramote. Planinski dom v Kamniški Bistrici in Lovska koča kralja Aleksandra – delo arhitekta Jožeta Plečnika – nista žrtvi časa, temveč človeške brezbrižnosti.

Lovska koča, zgrajena med letoma 1933 in 1934 po naročilu kraljevega dvora, je bila zasnovana z jasnim namenom in izjemno arhitekturno mislijo. Kralj Aleksander v njej zaradi atentata leta 1934 skoraj ni utegnil prebivati, kasneje pa jo je uporabljal Josip Broz Tito. V času Jugoslavije je bila stavba vsaj vzdrževana. Danes, v samostojni Sloveniji, pa očitno ni več dovolj pomembna, da bi zanjo kdo čutil odgovornost.

Fotografije, posnete na kraju samem, ne puščajo dvoma: propadanje je vidno, napredujoče in očitno. To ni »naravna obraba«. To je zanemarjanje. To je tiha odločitev, da se pusti razpadati dediščino največjega slovenskega arhitekta, katerega ime danes ponosno razkazujemo svetu, doma pa ga ne znamo zaščititi. Če smo pošteti, ga prej zaničujemo, kot častimo.

Jože Plečnik je arhitekt svetovnega formata. Njegova dela so uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine. In vendar se v Sloveniji obnašamo, kot da je njegova zapuščina odvečna breme, ne pa nacionalna odgovornost. Medtem ko tujci hodijo občudovat Plečnika v Ljubljano, njegovi objekti zunaj glavnega mesta propadajo v tišini.

Kdo je za to odgovoren? Država? Občina? Zavod za varstvo kulturne dediščine? Lastniki? V resnici vsi, ki vedo in molčijo – Tudi mi! Vsi, ki imajo pristojnosti in jih ne uporabljajo. Vsi, ki dopuščajo, da fotografije razpadajočih Plečnikovih objektov krožijo po javnosti brez kakršnegakoli odziva.

Še bolj boleče je spoznanje, da se ob tem komaj kdo razburja. Kot da razpadanje arhitekturne dediščine ne govori ničesar o razpadanju vrednot. Kot da ni pomembno, kaj puščamo za seboj. Kot da nismo sposobni razumeti, da narod, ki ne spoštuje svojih največjih ustvarjalcev, dolgoročno ne spoštuje niti samega sebe.

Kamniška Bistrica danes ne razkriva le stanja nekaterih stavb. Razkriva stanje družbe. In to stanje je skrb vzbujajoče.

Če nismo sposobni zaščititi Plečnika, potem si ne zaslužimo njegovih del. Če dopuščamo, da razpadajo pred našimi očmi, potem ne gre več za nevednost, temveč za zavestno brezbrižnost. Fotografije to potrjujejo. Besede jih le poimenujejo./Objavo s fotografijami pripravil J. Temlin/