Slovenija, 19. december 2025 – Slovenija se danes spet vse pogosteje obrača proti Zahodnemu Balkanu kot svojemu naravnemu gospodarskemu in varnostnemu zaledju. To samo po sebi ni sporno. Sporno pa je, da se o tej usmeritvi govori kot o strategiji, ne da bi država sploh imela jasno opredeljeno dolgoročno razvojno strategijo. Brez nje pa tudi gospodarstvo nima pravega razloga, da bi se soočilo z zahtevnejšimi in konkurenčnejšimi trgi.

V Sloveniji se vse pogosteje ponavlja trditev, da je Zahodni Balkan za našo državo strateškega pomena – gospodarsko, politično in varnostno. S tem se je težko ne strinjati. Res je, da geografska bližina, zgodovinske vezi in obstoječe gospodarske povezave to tezo delno potrjujejo. Vendar pa prav zaradi skoraj popolnega soglasja o tej usmeritvi manjka nekaj ključnega: resen razmislek o tem, kakšno vlogo naj ima Zahodni Balkan v dolgoročni razvojni strategiji Slovenije.

Vprašanje namreč ni, ali se povezovati, temveč kako in s kakšnim ciljem.

Slovenija danes ni več država, ki bi šele dohitevala razvite evropske ekonomije. Njeni temeljni izzivi niso več dostop do trgov ali osnovna industrializacija, temveč nizka rast produktivnosti, pomanjkanje ustrezno usposobljene delovne sile in odsotnost jasne razvojne vizije. Prav v tem kontekstu se postavlja dilema: ali okrepljeno usmerjanje na manj razvite trge spodbuja ali zavira nujen razvojni preboj?

Manj razviti trgi sami po sebi niso problem. Težava nastane, ko postanejo razvojno udobje. Ko omogočajo poslovne modele, ki temeljijo na nižji dodani vrednosti, šibkejšem inovacijskem pritisku in iskanju konkurenčnosti predvsem prek stroškov dela. V takšnem okolju se podjetja težje odločajo za vstop na zahtevnejše, bolj konkurenčne trge – in posledično tudi za vlaganja v znanje, tehnologijo in prestrukturiranje.

Tu se razkrije še en slovenski paradoks. Gospodarstvo opozarja na pomanjkanje delavcev, država pa na to odgovarja predvsem z odpiranjem trga dela. Manj pa se govori o tem, zakaj je povprečna dodana vrednost na zaposlenega prenizka in zakaj primanjkuje strategij, ki bi sistematično spodbujale višjo produktivnost. Uvoz delovne sile tako pogosto postaja nadomestek za razvojne odločitve – ne njihova posledica.

Primerjava z Avstrijo je v tem pogledu poučna. Tudi Avstrija je izrazito prisotna na Zahodnem Balkanu. Njena podjetja so tam med največjimi vlagatelji, njene banke in industrija so globoko vpeti v regijo. Toda ključno je nekaj drugega: Zahodni Balkan ni nadomestek za njeno razvojno strategijo, temveč njeno dopolnilo. Avstrijska podjetja svojo konkurenčnost gradijo predvsem na najzahtevnejših trgih – v Nemčiji, ZDA, na severu Evrope – medtem ko je prisotnost na manj razvitih trgih del širše, jasno začrtane strategije.

Pri nas takšne jasnosti ni. Vlada nima prepričljivega odgovora na vprašanje, kakšen gospodarski model želi Slovenija razvijati v naslednjih dvajsetih letih. Posledično ga nima niti velik del gospodarstva. Usmerjanje na Zahodni Balkan tako tvega, da postane ne strateška prednost, temveč priročna bližnjica.

To ni poziv k umiku iz regije. Nasprotno – sodelovanje z Zahodnim Balkanom je potrebno in koristno. Toda le, če je jasno umeščeno v razvojno vizijo, ki Slovenijo sili k večji konkurenčnosti, ne pa jo pred njo ščiti.

Morda je prav zdaj čas, da si kot družba zastavimo preprosto, a ključno vprašanje: ali želimo Zahodni Balkan kot odskočno desko ali kot sidro? Od odgovora nanj je odvisno več, kot si danes želimo priznati.

Zahodni Balkan je in bo pomemben del slovenskega gospodarskega prostora. Vprašanje pa ni, ali naj bo, temveč kakšno vlogo mu pripisujemo. Če je del jasne, dolgoročne razvojne strategije, je lahko odskočna deska za večjo konkurenčnost. Če pa nadomešča strategijo, ki je nimamo, tvega, da postane sidro, ki ovira pomik naprej – prej nazaj!.

Prav to smo želeli sporočiti s to objavo  – brez ideoloških delitev in brez samoumevnosti –  v razmislek vladi, gospodarstvu in predvsem javnosti, ki se mora zavedati kaj zanj povezano z njegovo blaginjo dolgoročno prinaša, spet vse večje in pogosteje, obračanje proti Zahodnemu Balkanu./Objavo pripravil J. Temlin/Fotografija le ponazoritvena/