Slovenija/Trst, 19. december 2025 – Na Tik Toku je objavljen prispevek, da je Madžarska v neposredni bližini Trsta zakupila nekaj sto metrov obale in tam gradi svoje logistično središče. Zato nas je zanimalo, zakaj na to temo v Sloveniji ni veliko novic, predvsem pa, zakaj je največja nasprotnica Madžarov ministrica Alenke Bratušek, ki je pri šefu dr. Golobu dosegla, da so bili Madžari grobo zavrnjeni ob predlogih, da bi sodelovali s Slovenijo povezano z Luko Koper, no pa tudi povezano z drugim tirom. Kot se ve, je Madžare zanimalo, da bi si v Kopru – Luki Koper – zagotovili potrebno površino za svoje logistične potrebe. Pripravljeni pa so bili sodelovati pri investiciji drugega tira Koper – Divača, a je sedanja vladna ekipa to zavrnila, z izgovorom, da zmoremo sami.

Preverjeno, kar pravi objava na Tik Toku! Namreč, Madžarska res gradi v Trstu svoj logistični terminal imenovan Adria Port, ki predvideva približno 32 hektarov veliko pristaniško območje, ki obsega tudi približno 650 metrov operativne obale. Ambicija je jasna: omogočiti neposredno pot madžarskemu gospodarstvu do morja, mimo posrednih pristanišč – zlasti Luke Koper.

Čeprav se v Sloveniji o tem uradno skoraj ne govori veliko, je madžarski strateški premik v Trst – projekt Adria Port – eden najpomembnejših, da si bo Madžarske zagotovila stik s severnim delom Jadrana.

Dejstvo je, da načrtovani madžarski terminal v Trstu ne pomeni le dodatnih pristaniških kapacitet za našo sosedo brez morja, ampak ta prinaša tudi novo železniško logiko, in sicer, da bo Madžarska promet iz Trsta usmerjala v Avstrijo – prek Beljaka (Villach) ali Gradca (Graz) – ter naprej proti Budimpešti.

Zato se velja vprašati!? Ali s to potezo Madžari z Italijani in Avstrijci oblikujejo novo transportno os – koridor v Evropi: Trst – Avstrija – Madžarska, ki bi postopno izpodrinila ali zmanjšala pomen slovenske osrednje logistične poti?

Odgovor je, DA, v primeru, da za velik del madžarskega tovora (kar se bo zagotovo) začne uporabljati pristanišče Trst (njihov Adria Port) za transportno povezavo pa uporabijo koridor Trst – Beljak – Celovec – Gradec in naprej proti Budimpešti – torej Avstrijo. To pa bi lahko pomenilo, da slovenske proge, terminali in naložbe (vključno z drugim tirom) delno izgubijo na strateškem pomenu.

Zakaj je projekt v Trstu tako pomemben za Madžarsko?

Madžarska je država brez morja in obenem ena največjih industrijskih platform v srednji Evropi — z intenzivno avtomobilsko, kemično, farmacevtsko in energetsko industrijo.

Ob tem pa je v zadnjih letih Madžarski jasno, da želi zmanjšati odvisnost od držav, ki »obvladujejo« jadranske dostopne poti: Italije, Slovenije in Hrvaške.

In Trst je idealen, saj ponuja:

• globokomorski dostop,
• velik razvojni prostor,
• močna železniška hrbtenica proti Avstriji,
• izpolnitev političnega konsenza politike, da je to dolgoročna in to strateška naložba države Madžarske.

In kaj velja v Sloveniji vedeti, in se tega resno zavedati, da je madžarska vlada svoj logistični terminal Adria Port v Trstu razglasila za državno strateško infrastrukturo?

To, da ne gre le za politični projekt, ampak prometni dolgoročni model, ki zagotovo ni v korist Slovenije, čeprav je ta v regionalni tekmi zmagovala, se po aktiviranju Adria Porta in “obvodu” transportne poti preko Avstrije lahko njena pozicija resno spremeni.

Celo več, to lahko ima za Slovenijo kar velike negativne posledice, in sicer: da pade skupni pretovor v Luki Koper, da se zmanjša potreba po investicijah v slovenske železnice in ne nazadnje, da se s tem oslabi prihodkovna baza slovenskega logističnega sektorja.

Dejstvo je, da v Sloveniji že desetletja prevladuje logika, da nam nihče nič ne more in da ima Koper neposredno konkurenčno prednost in predvsem to, da se vse vrti okoli Luke Koper. Ko pa bo Madžarska velik del prometa, preusmerila – kar bo tudi storila – drugam, se lahko Koper znajde vsaj pod pritiskom, če ne, še kaj več. Namreč, velja vedeti tudi, da se »južno« od Kopra prebuja tudi pristanišče Reka, ki ima prav tako svoje interese – povezane z Madžari.

In zakaj o tem, da nas Madžari lahko obidejo, ne govori javno ne ministrica Bratušek ne njen resor, a tudi ne vlada?

Obstaja več razlogov:

• Prvi je ta, ker Madžarska formalno še ni napovedala zmanjšanja sodelovanja s Slovenijo – vse poteka brez medijske izpostavljenosti.

• Drugi je ta, ker Slovenija uradno podpira vse projekte, ki povečujejo transportne tokove po osi Jadran–Srednja Evropa, tudi če nas neposredno ne vključujejo.

• Tretji je ta, ker je politično težko priznati, da drugi tir morda ne bo imel takšnega multiplikativnega učinka, kot se je sprva obljubljalo.

• In četrtič, da se znamenita »poznavalka« razvoja slovenskega infrastrukturnega sistema Alenke Bratušek izogiba razpravi o tem, dokler ni nujno. Ob tem pa se ve, da je prav ona pomagala izločiti Madžarsko iz infrastrukturnih povezav s Slovenijo – Luko Koper.

In kaj bi morala storiti Slovenija, ko infrastrukturnih strategij in povezav ne bo mogla več »usmerjati« (z Golobovim soglasjem, da se ve, kdo je odgovorni šef) Alenke Bratušek?

• da pač realno oceniti vpliv madžarskega terminala v Trstu. Da se najhitreje, kot je mogoče izboljšajo slovenske železniške povezave, ne samo drugega tira, in to:
• Ljubljana–Jesenice (alpski koridor),
• Maribor–Šentilj (že delno nadgrajeno, a še vedno ozko grlo),
• Ljubljana–Zidani Most (temeljni del koridorja).
• In na koncu stisniti zobe in diplomatsko odpreti vprašanje z Madžarsko

Namreč, strokovnjaki, ki smo jih vprašali, ali madžarski projekt res lahko vpliva na učinkovitost koridorja preko Slovenije, ti pravijo, da je to zelo mogoče. Ob tem pa dodajo, da ne nujno popolnoma — a dovolj, da to lahko resno vpliva na: poslovanje Luke Koper, prometno poslovno učinkovitost slovenskih železnic, a tudi na naš geostrateški položaj.

Glede na navedeno bi Slovenija torej morala brez mencanja nujno pripraviti analizo (strokovno, tudi politično, a to pragmatično diplomatsko — preden se logistična slika severnega Jadrana dokončno preoblikuje, brez naše vednost vednosti.

In še to! Če bo naša velika “poznavalka in strateginja” infrastrukturnega razvoja Sloveniji spet le zamahnila z roko, da smo za pripravo te objave, ker nas je spodbudila objava na Tik Toku, se Sloveniji lahko zgodi, ko znamenite ministrice Alenke Bratušek že davno ne bo več v aktivni politiki, da bo madžarski načrt v Trstu, naprej na tiho vplival na transportne tokove, ki pa bodo pozneje »na glas«, resno oslabili slovensko logistično vlogo../Objavo pripravil: J. Temlin/