Slovenija, 21. december 2025 – Medtem, ko se javnosti objavljajo ugotovitve o še nedodelanem in še nedelujočem sistemu (tudi mi smo v svojih objavah javnosti posredovali takšne ugotovitve) za dolgotrajno oskrbo, tako ne misli nosilec Ministrstvo za solidarno prihodnost, ki na čelu z ministrom Simonom Maljevcem trdi nasprotno. In sicer Maljevac pravi, da sistem že deluje, oz. je na poti, da bo deloval.
No, zdaj je Statistični urad objavil analizo dolgotrajne oskrbe za leto 2023, ki pa je pomembna zato, da se ve, kakšno je bilo stanje na področju dolgotrajne oskrbe v številkah – za leto 2023.
In statistične ugotovitve SURS so takšne: Leta 2023 je bilo v Sloveniji dolgotrajni oskrbi namenjenih 955 milijonov EUR ali 1,5 % BDP (to torej pred uvedbo posebnega prispevka – ta se je začel pobirati s 1. julijem 2025). Storitve dolgotrajne oskrbe je prejemalo 76.841 oseb ali za 3,4 % več kot leto prej. Največ jih je to oskrbo prejemalo na domu.
Izdatki za dolgotrajno oskrbo večji za skoraj 12 %
Izdatki za zdravstveni in socialni del dolgotrajne oskrbe starostno obnemoglih, bolnih in invalidnih oseb so se v primerjavi z letom 2022 povečali za 11,7 %. Znašali so 955 milijonov EUR, v deležu BDP pa je to pomenilo 1,5 %.
Nekaj več kot tri četrtine izdatkov zagotovljenih iz javnih virov
Iz javnih virov je bilo financiranih 78,7 % vseh izdatkov za dolgotrajno oskrbo, preostali delež (21,3 %) pa iz zasebnih sredstev. V primerjavi z letom prej so se sredstva iz obeh virov povečala za podoben odstotek, in sicer iz javnih za 11,8 %, iz zasebnih pa za 11,7 %.
Osnovni vir financiranja dolgotrajne oskrbe so bili do vključno leta 2022 skladi socialne varnosti, leta 2023 pa je največji delež sredstev zagotovila država, na centralni in lokalni ravni je skupno pokrila 40,0 % vseh izdatkov. V istem letu so skladi socialne varnosti financirali 38,7 % izdatkov. Zasebno financiranje je skoraj v celoti temeljilo na neposrednih plačilih uporabnikov, ali v obliki doplačil ali samoplačniških storitev. Skupno so predstavljala petino (20,6 %) vseh izdatkov za dolgotrajno oskrbo.
Skoraj polovica vseh izdatkov namenjena oskrbi v domovih za starejše
Največji del celotnih izdatkov za dolgotrajno oskrbo je bil porabljen za izvajanje dolgotrajne oskrbe v institucijah, in sicer 61,4 %, od tega največ, 45,7 %, v domovih za starejše, 13,1 % v drugih socialnovarstvenih zavodih in 2,6 % v bolnišnicah.
Preostalih 38,6 % je bilo namenjenih zagotavljanju dolgotrajne oskrbe na domu; to so upravičenci lahko prejemali v obliki storitve ali oskrbe (patronažna služba, storitve pomoči na domu in osebne asistence ter družinski pomočniki) ali v obliki denarnega prejemka.
Za zdravstveni del dolgotrajne oskrbe skoraj trikrat toliko izdatkov kot za socialnega
Izdatki za zdravstveni del dolgotrajne oskrbe so zajemali 74 %, za socialni del pa 26 % vseh izdatkov. V primerjavi z letom prej se razmerje med deloma ni bistveno spremenilo, za zdravstvenega je bilo namenjenih skoraj trikrat toliko sredstev kot za socialnega.
Večina sredstev za zdravstveni del je bila namenjena oskrbi v institucijah, in sicer 53,3 %. Oskrba na domu je obsegala 46,2 % izdatkov, približno 0,5 % pa je bilo namenjeno storitvam dnevnega varstva.
Javni viri za financiranje tovrstne oskrbe na domu večji
V opazovanem letu so se izdatki za dolgotrajno oskrbo na domu (zdravstveni del), ki jih zagotavljajo javni viri, povečali za 12,7 %, iz zasebnih virov (doplačila in samoplačništvo) pa nekoliko zmanjšali, in sicer za 2,9 %.
V strukturi izdatkov za financiranje dolgotrajne oskrbe (socialni del) so imeli zasebni viri 71-odstotni delež. V primerjavi z letom 2022 so se ti povečali za 11,7 %, medtem ko so iz javnih virov za financiranje dolgotrajne oskrbe (socialni del) namenili za 17,7 % več sredstev.
Prejemnikov storitev dolgotrajne oskrbe več
Storitve dolgotrajne oskrbe je prejemalo 76.841 oseb ali 2.558 več kot v predhodnem letu. Največ teh oseb, 38,4 % (okoli 29.500), je omenjene storitve prejemalo na domu, 29,8 % (približno 22.900) pa v institucijah; 30,8 % (okoli 23.600) jih je dobivalo le denarne dodatke za plačilo različnih storitev v okviru dolgotrajne oskrbe.
Prejemnikov teh denarnih dodatkov je bilo dejansko precej več, približno 50.200, vendar se tisti, ki hkrati prejemajo storitev in denarni dodatek, upoštevajo samo pri številu prejemnikov storitve; tisti, ki prejemajo dva denarna dodatka, se upoštevajo samo pri enem itd./LN/Vir za objavo SURS/
Izdatki in viri financiranja za dolgotrajno oskrbo po načinu izvajanja, Slovenija
| Skupaj | sektor država | zasebni sektorji | Skupaj | sektor država | zasebni sektorji | |
| 2022 | 2023 | |||||
| 1.000 EUR | ||||||
| Skupaj | 854.414 | 672.249 | 182.165 | 954.677 | 751.272 | 203.407 |
| Dolgotrajna oskrba – zdravstveni del | 638.949 | 611.016 | 27.933 | 710.272 | 679.205 | 31.067 |
| dolgotrajna oskrba v institucijah | 344.493 | 323.358 | 21.135 | 378.905 | 354.437 | 24.467 |
| dolgotrajna dnevna oskrba | 2.178 | 2.162 | 16 | 2.920 | 2.904 | 16 |
| dolgotrajna ambulantna oskrba | … | … | … | … | … | … |
| dolgotrajna oskrba na domu | 292.277 | 285.495 | 6.782 | 328.447 | 321.863 | 6.584 |
| Dolgotrajna oskrba – socialni del | 215.465 | 61.233 | 154.232 | 244.406 | 72.066 | 172.340 |
… ni podatka
Nekateri seštevki se zaradi zaokroževanja ne ujemajo.
Prejemniki dolgotrajne oskrbe po načinu izvajanja, Slovenija
| 2022 | 2023 | |
| Skupaj | 74.283 | 76.841 |
| prejemniki dolgotrajne oskrbe v institucijah | 22.735 | 22.877 |
| prejemniki dolgotrajne dnevne oskrbe | 718 | 826 |
| prejemniki dolgotrajne oskrbe na domu | 28.473 | 29.501 |
| prejemniki denarnih dodatkov za dolgotrajno oskrbo1) | 22.357 | 23.637 |
1) Tisti, ki so prejemali samo denarne dodatke.