Slovenija, 27. december 2025 – Predsednik vlade dr. Robert Golob pravi, da je njegova vlada postavila temelje za prihodnost Slovenije. Zato bi bilo prav, da javnost te temelje njegove ‘zgradbe” spozna in kakšni sploh so. A ob tem pa mora spoznati tudi, koliko je “projektiranje in izkop” teh temeljev davkoplačevalce stal, bolje rečeno kak je vložek v to ponovno »gradnjo« Slovenije.

A v uvodu je treba takoj dodati, da sedanji predsednik vlade dr. Robert Golob ne more trditi, da  »hiša« Slovenija, katero trenutno »upravlja” v imenu državljanov Slovenije, temeljev ni imela. Ta je stala, brez njegove vlade, in to že v času, dokler je on služil, tudi za svoj žep, s prodajo državne elektrike. Še več, bila je brez njega del že zgrajenega »naselja«, ko je EU, Nata, EMU, OECD…., torej, je ta imela, še predeni jo je on prevzel, ustrezne in dovolj trdne temelje. Torej, trditev, da je Slovenija pred letom 2022 bila »brez temeljev«, ne zdrži resne presoje.

Navedeno pomeni, da je Golobova vlada ob prevzemu upravljanja s Slovenijo imela potrebo graditi nove hiše na prazni parceli, ampak je imela že zgrajeno hišo, ki je morda imela težave po kovid krizi, a je kljub temu trdne ekonomske stebre. To je pomembno, ker to relativizira retoriko o prenovi nekih kvazi novih Golobovih »temeljev«.

No, pa si oglejmo Golobov »gradbeni« pristop…

»Projektiranje« – Kot se ve je Golobova vlada od začetka stavila na: močno normativno ambicijo (reforme zdravstva, plačnega sistema, energetike, dolgotrajne oskrbe), poudarjala moralno razlikovanje od prejšnje vlade, komunikacijo, ter takoj po prevzemu oblasti trdila, da gre za dolgotrajne procese, katerih sadovi bodo vidni kasneje – do leta 2030.

Problem pri tem »projektiranju« je bil: da so bile ciljne slike pogosto jasnejše od poti do njih, da so se roki premikali, in predvsem, da je bilo veliko zakonske aktivnosti, a manj operativne izvedbe. Ali drugače rečeno, Golobov projekt – risali so mu drugi, predvsem Levica – ta projekt pa je bil pogosto narisan brez dovolj natančnih »načrtov gradnje«.

»Izkop« –  reorganizacija države in stroški – Eden prvih konkretnih posegov je bila razširitev vlade na 20 ministrstev ustanavljanje novih resorjev, agencij, uradov. To pa je pomenilo več političnih funkcij, več administrativnih stroškov in predvsem več koordinacijskih težav.

Ve pa se, da je učinek ob takšni organizacijski strukturi v praksi pogosto zahteva počasnejše odločanje, ki omogoča prelaganje odgovornosti, da ne govorimo o večji porabi za tekoče delovanje države (je pa res, da to politike nikoli ne obremenjuje, ravno nasprotno – omogoča, da se več »njihovih« hrani iz državnega korita.  

»Gradnja temeljev«: rezultati po področjih

Javne finance – proračunski primanjkljaj ostaja, poraba se je povečala, dolg se ni bistveno znižal. To pa pomeni, da temelj, ki naj bi zagotavljal fiskalno stabilnost sploh ni uresničen. Ravno nasprotno.

Zdravstvo – veliko zakonodaje, malo (če sploh) občutnega izboljšanja za paciente, čakalne dobe ostajajo ključni problem. Nedorečen sistem ne omogoča napredka. Ali, če se izrazimo po »graditeljsko« – Tu je gradbišče odprto, temelji še »zašolani« niso.

Energetika – veliko retorike o prehodu in samooskrbi, manj jasnih investicijskih odločitev in tu je ironija glede Golobove pretekle vloge v energetiki ostaja politično breme.

Socialna politika – vedno več izdatkov, poudarek na transferjih, to pa pomeni, da bo dolgoročna vzdržnost vprašljiva.

Če povzamemo metaforo temeljev  – Temelji, ki jih ponuja dr. Golob, in njegova vlada obstajajo le v njihovi politični projektni zasnovi, za kar nimajo pravih projektantov. Dejstvo je namreč, to bo čas pokazal, da je bila – in bo – cena »projektiranja« in »izkopa« Golobove projektantske in gradbene ekipe zelo visoka, učinki pa so bili razpršeni.

Še več! Prišlo bo do dokaza, da je šlo za spodkopavanje temeljev hiše, na kateri je ta stala. Res je, da še ni bila v celoti dograjena, a je temelje že imela. Res, da so predhodni “projektanti” in njeni graditelji njeno zasnovo, vsak po svoje, nekoliko preurejali, a je dejstvo, da ne tako močno, da bi jo bila potrebno zgraditi na novih temeljih. Zato bo dr. Golob s svojo vlado (razen svojih neomajnih podpornikov) širšo javnost težko prepričal, da bi se naša »hiša« Slovenije brez njegovih novih temeljev lahko podrla. Prepričani smo, da večina misli ravno nasprotno.

In še to! Velja dodati, da s tem zapisom nočemo trditi, da bi bili drugi graditelji “hiše” Slovenije boljši od “gradbenikov” dr. Goloba. Ne! Hoteli smo zapisati le, da je potrebno tako za rušenje, kot graditev hiše imeti usposobljene graditelje in tudi ustrezno gradbeno dovoljene. Da se ve, ne onega preko vrste! A ob tem imeti tudi investitorje, ki jim zagotovo ne bi bilo prav, da se vsak, ki ima pet časa loti temeljev njihove hiše, ki so jo dali graditi za njihov težko zaslužen denar./Objavo pripravil: J. Temlin/Fotografija pripravljena z montažo – Grok//