Evropa, 27. december 2025 – Na današnji dan pred 130 leti je v Parizu dozorela zamisel, ki še danes oblikuje človeštvo. Namreč, kot se ve, je 27. decembra 1895 Alfred Nobel v švedsko-norveškem klubu v Parizu podpisal oporoko, s katero je večino svojega premoženja namenil ustanovitvi sklada za nagrajevanje posameznikov, ki bi s svojim delom največ prispevali k človeštvu. Ta odločitev, sprva sprejeta z začudenjem in celo odporom, je postavila temelje Nobelovim nagradam – danes najprestižnejšim priznanjem na svetu.

Alfred Nobel – izumitelj z vestjo – Alfred Nobel (1833–1896) je bil švedski kemik, izumitelj in industrialec. Svet ga pozna kot izumitelja dinamita, a njegovo delo je obsegalo več kot 350 patentov na področjih kemije, fizike in tehnologije. Kljub izjemnemu znanstvenemu uspehu Nobel ni bil brez dvomov. Zavest, da se njegovi izumi uporabljajo tudi v vojnah, ga je globoko bremenila.

Ko je leta 1888 po pomoti prebral lastno osmrtnico, v kateri so ga označili za »trgovca s smrtjo«, se je resno zamislil nad tem, kakšna bo njegova zapuščina. Odgovor je našel v ideji, da bogastvo, pridobljeno z znanostjo, vrne znanosti, kulturi, miru in človeštvu.

V oporoki je Nobel zapisal, da se morajo nagrade podeljevati tistim, ki so »človeštvu prinesli največjo korist«. Tako je določil pet področij: fiziko, kemijo, fiziologijo ali medicino, književnost in mir.

Prve Nobelove nagrade so bile podeljene leta 1901, pet let po Nobelovi smrti. Leta 1968 se je prej omenjenemu naboru pridružila še nagrada za ekonomske vede v spomin na Alfreda Nobela.

V več kot stoletju podeljevanja so Nobelove nagrade prejeli posamezniki in organizacije, katerih delo je trajno spremenilo svet. Med njimi so znanstveniki, kot sta Albert Einstein in Marie Curie, zdravniki, ki so odkrili antibiotike in cepiva, pisatelji, ki so z besedo nagovorili vest človeštva, ter mirovniki, kot so Martin Luther King ml., Nelson Mandela in Mednarodni Rdeči križ.

Skupna točka vseh dobitnikov ni le izjemnost njihovega dosežka, temveč njegov vpliv na skupno dobro.

In kar je ob tem zelo pomembno! Alfred Nobel ni zapustil le nagrad. Zapustil je vprašanje, ki je danes morda pomembnejše kot kadarkoli prej: kako lahko vsak od nas s svojimi sposobnostmi prispeva k boljši prihodnosti človeštva. To pa pomeni, da se tudi mi moramo truditi, da pomagamo po svojih močeh spreminjati svet. In prav zato Nobelova ideja ostaja presenetljivo aktualna. V času podnebnih sprememb, tehnoloških prelomov in družbenih napetosti nas opominja, da napredek ni samoumeven in da znanje brez etične odgovornosti nima prave vrednosti.

In še zaključna misel – Če se je Alfred Nobel leta 1895 vprašal: »Kaj bo ostalo za menoj?« Bi se mi danes lahko vprašali: »Kaj bo ostalo za nami – in komu bo to koristilo?«/Objavo pripravil J.T./Fotografija Alfred Nobel – vir: Wikipedija/