Ljubljana, 28. december 2025 – A ste vedeli, da je na današnji  dan, natančno pred 236 leti, in sicer 28. decembra 1789, Ljubljana postala prizorišče enega najpomembnejših trenutkov v zgodovini slovenske kulture. Tistega dne je bila v Stanovskem gledališču (Stanovsko gledališče na Kongresnem trgu v Ljubljani je bilo v predhodnici zgradbe, v kateri danes domuje Slovenska filharmonija) prvič uprizorjena komedija Županova Micka Antona Tomaža Linharta – delo, ki velja za začetek slovenskega gledališča in dramatike v slovenskem jeziku.

V času, ko slovenščina še ni imela mesta v javnem in uradnem življenju, je bil ta dogodek mnogo več kot zgolj gledališka predstava. Bil je simbolen in pogumen korak k uveljavljanju slovenskega jezika in kulturne samozavesti.

Anton Tomaž Linhart (1756–1795), rojen v Radovljici, je bil vsestranski razsvetljenec: dramatik, zgodovinar, pesnik in prevajalec. V slovensko kulturno zgodovino se je zapisal kot oče slovenskega gledališča, predvsem zaradi prizadevanj, da bi slovenščino postavil ob bok uveljavljenim evropskim jezikom tudi na gledališkem odru.

Županova Micka je nastala kot priredba nemške komedije Die Feldmühle avtorja Josepha Richterja, vendar jo je Linhart mojstrsko prilagodil slovenskemu okolju, jeziku in družbenim razmeram. S tem ni ustvaril le prevoda, temveč novo, izvirno delo, zasidrano v domačem prostoru.

Komedija z jasnim sporočilom – Zgodba pripoveduje o Micki, hčeri vaškega župana, ki jo zapelje navidezno uglajeni plemič Tulpenheim. Ko se izkaže, da so njegove obljube prazne in sebične, se tehtnica nagne v korist poštenega kmečkega mladeniča Anžeta. Komedija se konča srečno, plemiška prevzetnost pa je razkrinkana.

Čeprav je besedilo lahkotno in zabavno, nosi jasno razsvetljensko sporočilo: človeška poštenost, razum in zdrava pamet imajo večjo vrednost kot družbeni stan in prazna imenitnost.

Premiera 28. decembra 1789 je bila po pričevanjih sodobnikov izjemno dobro sprejeta. Predstavo so pripravili Linhartovi prijatelji in somišljeniki, pri izvedbi pa je sodelovala tudi njegova žena Jožefina. Dogodek je pritegnil pozornost ljubljanskega občinstva in bil deležen tudi pozitivnega odziva v takratnem časopisju.

Posebej pomembno je, da je občinstvo dokazalo, da je slovenski jezik sposoben nositi dramsko besedilo in nagovoriti gledalce vseh družbenih slojev. Ta uspeh je spodbudil nadaljnji razvoj slovenskega gledališča in utrdil pot kasnejšim dramatikom.

Od 18. stoletja do danes – Natančnega podatka, kolikokrat je bila Županova Micka uprizorjena do danes, žal ni mogoče zanesljivo navesti, saj celovite statistike ne obstajajo. Znano pa je, da je bila predstava kmalu po premieri ponovljena, v 19. stoletju pa je doživela več novih uprizoritev, tudi zunaj Ljubljane. Pomembna je denimo celjska uprizoritev leta 1849, ki je zaznamovala začetek slovenskega gledališča v tem mestu.

V 20. in 21. stoletju se Županova Micka na odre vrača predvsem ob obletnicah, v okviru zgodovinskih pregledov slovenske dramatike ter v ljubiteljskih in izobraževalnih gledališčih. Čeprav danes ni stalnica repertoarjev, ostaja temeljno besedilo slovenske gledališke dediščine.

Ljubljanski mejnik – Za Ljubljano je 28. december 1789 poseben datum. Mesto ni bilo le prizorišče premiere, temveč prostor, kjer je slovenska beseda prvič samozavestno stopila na gledališki oder. Županova Micka tako ni le zgodovinski spomin, temveč opomnik, kako pomembno vlogo ima kultura pri oblikovanju identitete mesta in naroda.

In zakaj smo se odločili za to objavo? Zato, ker se sedanja Ljubljana nerada, če sploh, spominja, da je davnega leta 1789 postala prizorišče enega najpomembnejših trenutkov v zgodovini slovenske kulture. Kot vse kaže, se Ljubljana 236 let pozneje ta raje – z županom na čelu – ukvarja s tem ali so neki trubači na Prešernovem trgu preglasni, oziroma s tem, ali si jih slovenski harmonikarji upajo preglasiti.

In ne s tem, da je bil prav v Ljubljani 28. decembra 1789 narejen simbolen in pogumen korak k uveljavljanju slovenskega jezika in kulturne samozavesti. A je potrebo še kaj dodati? Ne! Ker je te slovenske samozavesti v Ljubljani vse manj./Objavo pripravil J. Temlin/