Slovenija, 19. januar 2026 – Z namenom, da bi javnosti na razumljiv način prikazali učinkovitost vodenja države, smo analizirali nekaj osnovnih in primerljivih parametrov, in sicer ustvarjeno vrednost (produktivnost), povprečno plačo ter kupno moč, izraženo v količinah osnovnih živil.
Po naše takšen pristop omogoča vpogled v dejanski življenjski položaj povprečnega zaposlenega, ne glede na politične interpretacije, kaj še pripadnost.
Kot boste videli podatki kažejo, da je bila učinkovitost v obdobju 2022–2025 bistveno manj izrazita, kot jo v javnosti predstavlja sedanja vlada.
Primerjali smo:
- leto 2021 (obdobje prejšnje vlade),
- z obdobjem 2022–2025 (sedanja vlada).
Uporabljeni pa so bili:
- podatki o povprečni neto plači,
- cene osnovnih živil po Statističnem uradu RS,
- izračun kupne moči kot število enot artikla, ki jih je mogoče kupiti z mesečno neto plačo v primerjalnem letnem obdobju .
Ključni rezultati: kupna moč povprečnega zaposlenega
| Artikel | 2021 | 2022 | 2023 | 2024 | 2025 |
| Riž (kg) | ~566 | ~552 | ~523 | ~579 | ~626 |
| Moka (kg) | ~1.630 | ~1.391 | ~1.541 | ~1.724 | ~2.013 |
| Kruh (kg) | ~509 | ~446 | ~425 | ~438 | ~419 |
| Testenine (kg) | ~461 | ~413 | ~420 | ~459 | ~495 |
| Goveje meso brez kosti (kg) | ~131 | ~133 | ~139 | ~140 | ~130 |
| Mleko (l) | ~1.587 | ~1.280 | ~1.210 | ~1.340 | ~1.412 |
| Jajca (10 kos) | ~597 | ~613 | ~587 | ~630 | ~663 |
Kaj ti podatki povedo
- V obdobju 2022–2025 so plače res rasle, vendar kupna moč ni sledila enakomerno.
- Pri nekaterih osnovnih dobrinah (npr. moka, jajca) je kupna moč leta 2025 višja kot leta 2021.
- Pri drugih, zlasti pri kruhu in mesu, je kupna moč nižja ali stagnira, kljub višjim plačam.
- Rast ustvarjene vrednosti v gospodarstvu se torej ni jasno in dosledno prelila v boljši življenjski standard.
Ta mini primerjava kaže, da podatki ne potrjujejo trditve, da bi bila učinkovitost vodenja države v obdobju 2022–2025 izrazito boljša kot leta 2021. Je pa res, da so bile plače nominalno višje. Ob te pa povprečen zaposleni pri pomembnem delu osnovne potrošnje ne občuti sorazmernega izboljšanja.
Dejstvo! Končni preizkus učinkovitosti ekonomske politike namreč ni v statistikah rasti, temveč v tem, koliko osnovnih življenjskih dobrin si lahko ljudje z zasluženo plačo dejansko privoščijo. Torej ti podatki omejijo politična govoričenja, da se je nekoč, ko te vlade še ni bilo, živelo bolje. To pa je tudi namen te objave.
In še dodatek za razmislek – Za širši kontekst velja omeniti, da se povprečna plača v Sloveniji pogosto primerja z državami v neposredni soseščini. Po zadnjih razpoložljivih podatkih se povprečne mesečne neto plače gibljejo približno pri naših severnih in južnih sosedih gibljejo tako:
| Država | Povprečna neto plača (€/mes) |
| Slovenija | 1.500–1.600 |
| Avstrija | 2.500–2.700 |
| Hrvaška | 1.200–1.300 |
In kaj lahko počenete s temi podatki, oz. čemu so namenjeni? – Temu, da je cene osnovnih živil, uporabljene v tej kratki analizi (temeljijo na podatkih Statističnega urada RS) mogoče primerjati, in sicer koliko osnovnih življenjskih dobrin – “PO SLOVENSKIH STATISTIČNIH CENAH”- bi si lahko z enako plačo v Sloveniji privoščil s povprečno plačo zaposleni v Avstriji ali na Hrvaškem./Objavo pripravil. J. Temlin/