Ljubljana, 20. januar 2026 – Za uvod zapišimo, da smo dobili sporočilo in vprašanje s strani bralca, ki pravi da živi v Ljubljani 45 let, a je šele prekratkim opazil zanimiv spomenik, ki ga je vedno spregledal, ko se je preko ljubljanskega Dvornega trga napotil na Hribarjevo nabrežje. Zato smo se, zanj, a tudi za vse ostale, ki hodijo tod mimo in videvajo spomenik potrudili, da pojasnimo namen njegove postavitve in dodamo še nekaj fotografij.

To je spomenik na Dvornem trgu v Ljubljani, postavljen leta 1980, ki ima na podstavku vgraviran naslednji napis: “SLOVENSKIM VOJNIM DOBROVOLJCEM IN PROSTOVOLJCEM, BORCEM ZA OSVOBODITEV, ZDRUŽITEV IN ENAKOPRAVNOST JUGOSLOVANSKIH NARODOV V LETIH 1912-1918”./Foto: J. Temlin/
Mi spomenik poznamo, da obstaja, je pa res, da smo ob natančnem ogledu istega zaznali tudi mi, kar velik del naše nevednosti. Namreč doslej nikoli nismo pozorno prebrali, kaj na podstavku spomenika ob razlagi namena postavitve natančno piše.
Zdaj vemo! Na podstavku spominka je vgraviran naslednji napis: “SLOVENSKIM VOJNIM DOBROVOLJCEM IN PROSTOVOLJCEM, BORCEM ZA OSVOBODITEV, ZDRUŽITEV IN ENAKOPRAVNOST JUGOSLOVANSKIH NARODOV V LETIH 1912-1918″.
- Naj dodamo, da javno objavljen podatek pove, da je obeležje postavljeno leta 1980 in, da je avtor istega Janez Boljka – slovenski kipar, slikar in grafik, * 21. junij 1931, Subotica, † 20. avgust 2013.
No, nas je zanimal predvsem napis na podstavku spomenika, na katerem, kot že zapisano piše – “SLOVENSKIM VOJNIM DOBROVOLJCEM IN PROSTOVOLJCEM, BORCEM ZA OSVOBODITEV, ZDRUŽITEV IN ENAKOPRAVNOST JUGOSLOVANSKIH NARODOV V LETIH 1912-1918”.
In kaj nas je zmotilo?
To, da pri zgodovini takrat nikoli nihče ni omenjal dobrovoljcev in prostovoljcev, a tudi ne borcev za osamosvojitev za družitev in enakopravnost JUGOSLOVANSKIH NARODOV, kaj še v letih od 1912 do 1918. So pa nam vedno omenjali, da smo Slovenci leta 1918 dokončno zapustili razsuto Avstro-Ogrsko in se priključili svojim slovanskim “bratom”. Zanimivo ob tem pa je, da nam takrat nihče ni pojasnjeval, da so to neki DOBROVOLJCI, PROSTOVOLJCI IN BORCI počeli za Slovence že leta 1912.
Učili pa so nas, da je nova država Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev nastala 1. decembra 1918. In to, da je na ta dan regent Aleksander razglasil združitev Države Slovencev, Hrvatov in Srbov s Kraljevino Srbijo.
In to, da je z njegovim posebnim ukazom bila januarja 1919 ukinjena Narodna vlada SHS, namesto nje je začela delovati nova, Deželna vlada za Slovenijo, ki je imela omejena pooblastila.
In tudi to so nas učili, da je država SHS 28. junija 1921 dobila ustavo. Bolj znana kot Vidovdanska ustava. Ustava, s katero se je uzakonil centralizem in unitarizem, država pa je postala ustavna monarhija. Srbski kralj pa je dobil pooblastila za potrjevanje zakonov, sklicevanja parlamenta in postal vrhovni vojaški poveljnik.
In zakaj vsi ti dodatki? Zato, da smo našemu bralcu pojasnili, kateri spomenik videva, in tudi pojasnilo vsem, ki tega niso vedeli – tudi mi nismo, ker se nismo potrudili – komu so slovenski politiki Republike Slovenije leta 1980 (to je takrat, ko se je nestabilna tvorba Jugoslavija že začela majati (Tito je umrl 4. maja 1980), dali postaviti obeležje z napisom: “SLOVENSKIM VOJNIM DOBROVOLJCEM IN PROSTOVOLJCEM, BORCEM ZA OSVOBODITEV, ZDRUŽITEV IN ENAKOPRAVNOST JUGOSLOVANSKIH NARODOV V LETIH 1912-1918”. To je to! Če ste šli mimo in niste vedeli, ali celo videli?!




No, morda še to, kar neposredno ni povezano s predmetnim spomenikom na ljubljanskem Dvornem trgu, ki ta stoji že 45 let (od leta 1980) v poklon ZDRUŽITEVE IN ENAKOPRAVNOST JUGOSLOVANSKIH NARODOV.
In sicer da v Ljubljani, kot glavnem mestu samostojne DRŽAVE SLOVENIJE, še vedno nimamo spomenika slovenske osamosvojitve.
Še več! Območje, kjer naj bi stal spomenik osamosvojitve države SLOVENIJE, je na območju Trga republike v Ljubljani. A naj bi to območje, kot je še lani poročal časnik Delo, bilo v lasti hrvaškega Mercatorjeva (no, oni “hrvaškega” niso omenjali)./Objavo in fotografije pripravil: J. Temlin/
