Slovenija, 24. januar 2026 – Med pedagoškimi honorarnimi delavci, ki niso bili redno zaposleni na višjih oz. visokošolskih zavodih, jih je imelo največ redno zaposlitev drugje. Na visokošolskih zavodih je bilo takih 82 %, na višjih strokovnih šolah pa še nekoliko več, 87 %.
Na višjih strokovnih šolah največ honorarnih delavcev, ki niso bili redno zaposleni
Na višjih strokovnih šolah je poučevalo največ honorarnih delavcev, ki niso bili redno zaposleni. V šolskem letu 2024/2025 jih je bilo 1.735, od tega 60 % žensk. Število redno zaposlenih je znašalo 363, honorarnih delavcev, ki so bili redno zaposleni, pa 248.
Na visokošolskih zavodih honorarno zaposlenih več žensk
Med honorarno zaposlenimi delavci, ki na visokošolskih zavodih niso bili redno zaposleni, je bilo za petino več žensk kot moških (prvih 2.037, drugih 1.661). Po drugi strani je bilo med redno zaposlenimi za desetino (10 %) več moških.
Med honorarnimi delavci prevladovali tisti z redno zaposlitvijo na istem zavodu
Tako na visokošolskih zavodih kot višjih strokovnih šolah je bilo med honorarnimi delavci, ki so bili redno zaposleni, največ tistih z redno zaposlitvijo na istem zavodu (na prvih 65 %, na drugih 56 %). Na visokošolskih je imela redno zaposlitev na drugem visoko- ali višješolskem zavodu tretjina honorarnih delavcev, na višjih strokovnih šolah pa je bil ta delež še za 10 odstotnih točk večji.
Na visokošolskih zavodih največ honorarno zaposlenih iz starostne skupine 65 let in več
Med 3.698 honorarnimi delavci, ki v šolskem letu 2024/2025 niso bili redno zaposleni na visokošolskih zavodih, jih je bilo največ starih 65 let ali več (657), medtem ko jih je bilo na višjih strokovnih šolah največ iz starostne skupine 45–49 let (287 od skupno 1.735).
Razmerje med honorarno zaposlenimi upokojenci in upokojenkami 60 : 40
Honorarno zaposlenih upokojencev, ki niso bili redno zaposleni, je bilo več kot upokojenk, in sicer tako na visokošolskih zavodih kot višjih strokovnih šolah, razmerje med njimi pa je znašalo približno 60 : 40. Več kot štiri petine upokojencev, ki so poučevali na visokošolskih zavodih, je imelo visokošolsko izobrazbo 3. stopnje, na višjih strokovnih šolah pa je bilo med vsemi upokojenci takih z visokošolsko izobrazbo 2. stopnje 60 %.
Honorarno zaposlenih študentov le peščica
Študentov, ki poučujejo na višjih strokovnih šolah in visokošolskih zavodih, je bilo zelo malo, pol odstotka. Za to obliko dela se odločajo predvsem ženske – na visokošolskih zavodih največkrat tiste z dokončano 2. stopnjo visokošolske izobrazbe in na višjih strokovnih šolah z dokončano 1. stopnjo./LN/Vir za objavo SURS/Fotografija le ponazoritvena – pexels/