Slovenija, 24. januar 2025 – Generalna skupščina Združenih narodov je leta 2018 razglasila 24. januar za mednarodni dan izobraževanja. S tem dejanjem je mednarodna skupnost želela dodatno poudariti pomen izobraževanja kot temeljne človekove pravice in ključnega dejavnika za doseganje trajnostnega razvoja.
Osnovni podatki za Slovenijo – V šolskem oz. študijskem letu 2024/25 je bilo v vrtce vključenih 85,6 % otrok, starih 1–5 let, v srednje šole 88,7 % mladih (15–18 let), v terciarno izobraževanje pa 48,9 % mladih iz starostne skupine 19–24 let. Med učitelji je več žensk, na višjih ravneh izobraževanja se delež moških poveča.
Delež vrtčevskih otrok narašča – V lanskem šolskem letu je bilo v vrtce vpisanih 85,6 % vseh otrok v starosti 1–5 let. To je bilo za 24,2 odstotne točke več kot pred 20 leti (2004/05), pri čemer se je delež otrok, vključenih v prvo starostno skupino, povečal za 35 odstotnih točk.
Predšolsko vzgojo je izvajalo 986 vrtcev in njihovih enot, od tega 862 javnih in 124 zasebnih. Pretežna večina otrok (94 %) je obiskovala javne vrtce.
Največ sedemletnikov v zasavski statistični regiji – Otroci v Sloveniji vstopijo v osnovnošolsko izobraževanje v letu, ko dopolnijo šest let. Nekateri pa zaradi različnih razlogov šolanje začnejo leto pozneje kot vrstniki. V šolskem letu 2024/25 je bilo med prvošolci 12 % sedemletnikov. To je bilo za približno 4 odstotne točke več kot pred 8 leti (2016/17).
Delež otrok, ki so prvič prestopili šolski prag pri sedmih letih, je bil največji v zasavski statistični regiji (15,7 %), najmanjši pa v pomurski (6,8 %).
Dijaki najpogosteje vpisani v srednje tehniško in drugo strokovno izobraževanje – V srednješolsko izobraževanje je bilo vključenih 83.839 dijakov oz. za skoraj 4 % več kot leto prej. Največ jih je bilo vpisanih v srednje tehniško in drugo strokovno izobraževanje (47,1 %), sledili so srednje splošno izobraževanje (35,0 %), srednje poklicno (16,3 %) ter nižje poklicno izobraževanje (1,7 %).
Ženske so prevladovale med dijaki srednjega splošnega izobraževanja (61,5 %), moški pa med dijaki srednjega poklicnega izobraževanja (69,9 %).
Delež moških najmanjši med zaposlenimi v predšolski vzgoji – Med zaposlenimi v izobraževanju po skupnem deležu prevladujejo ženske. Največ jih je bilo v predšolski vzgoji, 97,3 %. Delež moških je bil po drugi strani največji v višješolskem in visokošolskem izobraževanju, 52,0-odstoten. Edino na tej ravni je bilo torej med zaposlenimi več moških kot žensk.
Največ javnih izdatkov za formalno izobraževanje za osnovnošolsko izobraževanje – Javni izdatki za formalno izobraževanje so v letu 2024 znašali 3.470 milijonov EUR, njihov delež v BDP pa je znašal 5,15 %, kar je bilo za 0,02 odstotne točke več kot predlani. Največji delež navedenega zneska je bil namenjen osnovnošolskemu izobraževanju./LN/ Vir za objavo SURS/