Slovenija, 13. februar 2026 – Pred nami je pust, čas pustnih mask, norčij in mastne hrane, za marsikoga pa se bo po veseljačenju začelo postno obdobje. Kaj lahko o tem prazniku izvemo iz statističnih podatkov?

Čas norčij in pustnih šem – Za pust so značilni maske, kostumi in šeme. Lani smo po začasnih podatkih v Slovenijo uvozili za 10,3 milijona EUR prazničnih, karnevalskih in drugih podobnih izdelkov za razvedrilo (vključno z izdelki za čarovniške trike in podobnimi artikli). Največ uvoza je bilo iz Nemčije (za 2,2 milijona EUR), kar je zajemalo petino (21,2 %) skupne vrednosti uvoza teh izdelkov. Izvozili pa smo jih za 3,0 milijona EUR, največ na Hrvaško – za 0,9 milijona EUR oz. 29,3 % vrednosti izvoza teh izdelkov.

Kurenti – Eden najbolj prepoznavnih pustnih likov v Sloveniji so kurenti, ki odganjajo zimo in kličejo pomlad. Po ljudskem izročilu so vanje lahko našemljeni le neporočeni fantje, stari med 15 in 34 let. Teh je bilo lani 211.811 oz. 90,2 % vseh moških v omenjenem starostnem obdobju. Med toliko starimi ženskami je bil delež neporočenih nekoliko manjši, 83,5-odstoten.

Pustne dobrote – Najbolj znane pustne sladice so krofi, flancati in miške. Koliko bi nas stale sestavine, če bi se njihove priprave lotili sami? Za liter jedilnega olja bi lani odšteli v povprečju 1,83 EUR, za deset jajc 2,43 EUR, za kilogram belega sladkorja 1,16 EUR, za liter polnomastnega mleka 1,14 EUR, za kilogram pšenične moke 0,80 EUR, za kilogram džema pa 7,89 EUR.

Post – S pepelnično sredo, ki sledi pustnemu torku, se za marsikoga začne 40-dnevni post. V tem času se nekateri omejujejo pri uživanju hrane, zlasti mesa. Za govedino brez kosti je bilo lani v trgovinah treba odšteti povprečno 12,34 EUR na kilogram, za svinjino s kostjo 5,42 EUR, za mleto mešano meso pa 7,01 EUR. Cene mesa so se sicer v letu 2025 zvišale v povprečju za 8,3 %. Stopnja samooskrbe z mesom je bila v Sloveniji predlani 79-odstotna.

Priimki, ob katerih se spomnimo na pust – Kar nekaj priimkov prebivalcev Slovenije lahko povežemo s pustom. Lanskega 1. januarja se je 344 prebivalcev pisalo Pust, 35 Krof, 21 Miška in 9 Šema. Poleg tega smo našteli še 305 Kurentov. Čeprav so kurenti doma na Ptuju, ki je del podravske statistične regije, je na omenjeni datum večina Kurentov prebivala v osrednjeslovenski (54 % vseh Kurentov v Sloveniji). V podravski statistični regiji jih je bilo 11.

Dvojno veselje – Glavno pustno dogajanje poteka od debelega četrtka do pepelnične srede. Največje rajanje je na pustno soboto in torek, letos bo to 14. oz. 17. februarja. Še posebno veselo bo pri 5.857 prebivalcih Slovenije, ki bodo tisto soboto praznovali tudi svoj rojstni dan, in pri 5.760 slavljencih, ki bodo svečke upihnili na pustni torek.

Več teorij o izvoru koranta

Točen izvor in časovno obdobje nastanka koranta sicer nista povsem znana, obstaja pa najbrž že od prvih naselbin Ptujskega območja. Zgodovinarji si niso povsem enotni, saj obstaja več teorij. Eni ga povezujejo z nekaj tisoč let starim ilirsko-keltskim izročilom, drugi s čaščenjem boginje Kibele iz pozne antike, nekateri s predniki Slovencev v 6. stoletju in pa nazadnje tudi s prihodom Uskokov v 16. stoletju.

1610: Prve zabeležene maske na Ptuju

Prvi zapisi iz 1610 pričajo, da so na Ptuju že imeli prve pustne igre, ki jih neka protireformacijska komisija nemudoma prepove, češ da meščani živijo v nasprotju s krščanskimi vrednotami, jedo meso, se postijo …

Prav tako najdemo zapise, da so v 18. stoletju na Ptuju prirejali številna pustovanja, za katera so morali gostilničarji plačati visok davek za glasbo.

1778: Najstarejši ohranjen vir kurenta na Slovenskem

Najstarejša ohranjena vira kurenta na Slovenskem sta dve pročelji oz. dve hiši zgrajeni leta 1778 v starem jedru mesta Ptuj, natančneje v Jadranski ulici. Na pročelju hiš so namreč štukaturno obdelani pilastri, ki imajo obliko mask in močno spominjajo na maske kurenta.

1829: Prva pisna zabeležba kurenta

V kroniki starih bukev cerkve Sv. Marka v Markovcih (domovini te maske), se lik koranta (kurenta) pisno omenja že leta 1829.

1873: Prva povorka na Ptuju

25. februarja 1873 je bila na Ptuju izpeljana prva ptujska povorka, sočasno so na Ptuju že imeli prve prince, a je zadeva kmalu zamrla, ter se spet obudila leta 1999/00. Po mestu so šli vozovi, meščani so se našemili in cel dan sprehajali po mestu in veselo zapili pust vsak v svoji gostilni. Na 140. obletnico tega dogodka, so temu v čast ponovno obudili mestni pustni korzo na katerem naj bi v sprevodu sodelovali samo meščani.

1880: Prva upodobitev koranta

Leta 1880 je Jurij Šubic kot prvi upodobil koranta skupaj z ptujskopoljskimi orači v knjigi Die osterreichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild oziroma v prevodu Avstro-Ogrska monarhija v besedi in sliki. Leta 1884 pa je korant postal samostojni lik, potem ko se je ločil od oračev.

In še to! Kurentovanje velja za največji evropski pustni prikaz etnografskih mask na prostem, pogosto pa mu rečemo tudi peti letni čas. Leta 2016 je Lonely Planet Kurentovanje razglasil za 7. najboljši karneval na svetu, ob bok Riu in Benetkam. Decembra 2017 so bili Obhodi kurentov vpisani na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine./LN/Vir tudi SURS/