Jesenice/Ljubljana, 16. februar 2026 – Na Jesenicah poteka 146-milijonska nadgradnja železniškega vozlišča. Prenavljajo se tiri, peroni in signalni sistemi. Projekt je nujen in dobrodošel. Toda vprašanje ni, ali je investicija velika. Vprašanje je, ali je dovolj. Če ostane pri tem, bo Slovenija dobila prenovljeno postajo. Ne pa strateškega vozlišča.
Lep objekt ne rešuje ozkega grla – Jesenice ležijo na enem ključnih severnih prehodov države. Toda proga med Jesenicami in Ljubljana ostaja enotirna. To pomeni omejeno prepustnost, počasnejši tovorni promet in zmanjšano konkurenčnost koridorja proti severu. Modernizirana železniška postaja Jesenice brez dvotirne povezave proti Ljubljani ostaja infrastrukturni kompromis. To pa pomeni, da v času, ko se evropski logistični tokovi preurejajo, kompromisi niso strategija.
Evropa investira. Slovenija omahuje – Avstrija sistematično gradi sever–jug povezave. Projekta Semmering Base Tunnel in Koralmbahn nista le tehnična podviga, temveč jasna politična odločitev: zagotoviti zanesljiv dostop do Jadrana.
Za Avstrijo, s tem je za Avstrijske železnice ÖBB stabilna povezava do pristanišč strateška prioriteta. Tudi Luka Koper ni zgolj nacionalni projekt – je del evropskih dobavnih verig. To pa pomeni, če Slovenija ne zagotovi ustrezne zmogljivosti na osi Jesenice–Ljubljana–Koper, bodo tokovi iskali alternativne poti. In ko se logistične verige enkrat prilagodijo, se redko vračajo.
Opozorilo odhajajoči vladi – Vlada, ki zaključuje mandat, mora jasno odgovoriti, in sicer:
- ali je dvotirna povezava Jesenice–Ljubljana strateška prioriteta?
- ali obstaja časovnica, financiranje in umeščanje v prostor?
- ali je projekt umeščen v širši evropski kontekst in pridobiva ustrezna sredstva EU?
Če teh odgovorov ni, potem je investicija na Jesenicah nedokončana zgodba. In politična odgovornost ostaja.
Opozorilo prihodnji vladi – naj bo ista ali drugačna
Ne glede na to, kdo bo prevzel oblast, bo moral sprejeti jasno in nedvoumno odločitev, ter se zagotovi, da Slovenija ostane pomembna tranzitna država in ne država z omejeno dodano vrednostjo, ampak aktivni oblikovalec logistične osi med srednjo Evropo in Jadranom.
Če bo vlada ista, naj pokaže kontinuiteto v dejanjih, ne le v retoriki, ki smo jo deležni s strani sedanje infrastrukturne ministrice Alenke Bratušek. Če bo ostalo le pri fazah in nekompleksnih pristopih, bo to dokaz, da se pač razume kaj je strateški pomen infrastrukture, ki je dolgoročno pomembna za Slovenijo.
Dejstvo je, da so potrebni jasni koraki, in sicer: določitev dvotirne povezave Jesenice–Ljubljana kot nacionalne prioritete. Pospešitev postopkov umeščanja v prostor. Pridobitev evropskih sredstev v okviru TEN-T omrežja. Razmislek o intermodalnih povezavah, tudi z letališčem Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana.
Dejstvo je tudi, da si Slovenija ne more več privoščiti projektov, ki izgledajo dobro na otvoritvah, a nimajo sistemskega učinka.
Strokovnjaki pravijo, da so Jesenice lahko severni logistični portal države, a ob pogoju, da ne bo faznega mečkanja. Namreč Avstrijci gradijo in se povezujejo z Italijani. Upati, da ne tako strateško, da bi vozlišče na Jesenicah spet zaradi mečkanja politike postalo »parkirišče za vlakovne kompozicije, obnovljena Železniška postaja Jesenice pa prostor za izživljanje neolikanih grafitarjev. In še ena prenovljena postaja brez pravega vpliva na gospodarski položaj države. Da! Odločitev ni tehnična. Je politična. In čas za odločitev ni čez deset let – temveč zdaj./Objavo pripravil: J. Temlin/