Slovenija, 20. februar 2026 – Predsednik vlade dr. Robert Golob si je v sredo, 17. februarja, vzel nekaj časa in obiskal ljubljansko hišo Ljubhospic, ki letos obeležuje 10. obletnico ustanovitve. Zanimivo pa je, da jo vodijo Lekarne Ljubljana, kar je milo rečeno nenavadno – A o tem drugič!

V izjavi za medije je predsednik vlade med drugim povedal, da je bilo slovo od življenja tema, ki smo se ji v javnosti izogibali. Ob tem, zanimivo ob koncu svoje mandata, izrazil hvaležnost, da se je v zadnjem času razprava v javnosti prenesla na tisto mesto, ki si ga to področje zasluži. Katero mesto ni jasno povedal!

Zato je res je zanimivo, da se zdaj, ko se mandat vladi izteka, ta kar s predsednikom vlade na čelu trudi javnosti ponuditi razmislek, da je treba kompleksno na ravni države poskrbeti za neurejen status hospicev in ureditev paliativne oskrbe.

Dejstvo pa je, da se razprava o hospicih in paliativni oskrbi pri nas res pogosto pojavi šele ob izteku mandatov ali pred volitvami – sistemskih rešitev pa še vedno nimamo. Če želimo naprej, je smiselno pogledati, kako so to področje uredile države, ki se ga lotevajo resno in dolgoročno.

Še pred tem razlika –  paliativa in hospic

V Sloveniji paliativno oskrbo večinoma izvajajo javni zdravstveni zavodi (bolnišnice, domovi za starejše, patronaža), medtem ko je hospic praviloma samostojna, celostna oblika oskrbe ob koncu življenja – z drugačno filozofijo, organizacijo in pogosto tudi financiranjem. Hospic ni le zdravstvena storitev, ampak vključuje psihosocialno, duhovno in družinsko podporo ter pogosto deluje kot posebna ustanova ali mreža storitev na domu.

Kako je to urejeno drugje?

Kot kažejo javni podatki Združeno kraljestvo velja za pionirja sodobnega hospic gibanja. Prvi sodobni hospic, St Christopher’s Hospice, je leta 1967 ustanovila Cicely Saunders. Hospici so del sistema, vendar večinoma delujejo kot neprofitne organizacije. Financiranje je kombinirano: javna sredstva (NHS) + donacije + lokalne skupnosti.

Paliativna medicina je priznana specializacija. Razvita je močna mreža oskrbe na domu. Ključna osnova je dolgoročna strategija, jasna zakonodaja in kombinirano financiranje.

Nemčija je področje hospicev in paliative sistemsko uredila z zakonodajnimi reformami po letu 2015. Hospici so vključeni v zdravstveni sistem. Zdravstvene zavarovalnice krijejo večino stroškov (okoli 95 %). Močno je razvita specializirana ambulantna paliativna oskrba (SAPV). V Nemčiji obstaja tudi zakonska pravica do paliativne oskrbe.

Ključna ureditev – V Nemčiji je jasno določene pravice pacientov in stabilno financiranje iz obveznega zavarovanja.

Nizozemska je to področje uredila z močno integracijo hospica z lokalnimi skupnostmi.Tam je velik poudarek na oskrbi na domu. Zagotovljena je kombinacija prostovoljcev in profesionalcev. In kar je zelo pomembno država, sistemsko podpira razvoj mreže.

Ključna ureditev – skupnostni model in sistemska podpora prostovoljstvu.

Kje je težava pri nas?

V Sloveniji hospic ni sistemsko umeščen v zdravstveno mrežo. Financiranje je nestabilno in prepuščeno projektom ali donacijam. Ni jasno opredeljene nacionalne strategije za razvoj hospicev.

Paliativna oskrba obstaja, vendar ni enakomerno dostopna.

Če se primerjamo z državami, ki so to področje uredile, je očitno, da pri nas manjka: Jasna zakonodajna opredelitev hospica kot posebne oblike oskrbe. Stabilen vir financiranja iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Nacionalni razvojni načrt. Izobraževanje in specializacija kadra.

Čas za resen, nadstrankarski pristop

Hospic in paliativna oskrba nista ideološki vprašanji. Gre za civilizacijski standard in odnos družbe do najranljivejših. Prav zato bi moralo biti to področje predmet nadstrankarskega dogovora, ne pa predvolilnega retoričnega orodja.

Smisel primerjave z drugimi državami ni v iskanju tistih, ki so slabše od nas. Smisel je učiti se od najboljših – od tistih, ki so že sprejeli dejstvo, da dostojno umiranje ni zasebna stvar posameznika, temveč odgovornost skupnosti.

Pred volitvami lahko poslušamo obljube. Po volitvah pa bi morali zahtevati roke, zakonodajne predloge in finančne konstrukcije. Če tega ne bo, bo razprava o hospicih znova potonila v tišino – do naslednjih volitev.

In še to! Družba, ki zna poskrbeti za svoje ljudi na začetku življenja, mora znati poskrbeti zanje tudi na koncu. To ni vprašanje politične taktike. To je vprašanje zrelosti države./Objavo pripravil. /J. Temlin/